Oba pripadnika slovenske teritorialne obrambe sta umrla leta 1991 v nesreči ob umikanju Teritorialne obrambe s položajev.

Matej Tonin je poudaril, da je bilo obdobje slovenske osamosvojitve za družine, ki so v vojni za Slovenijo izgubile svoje najdražje, obdobje največje izgube in najtežje osebne preizkušnje. Po njegovih besedah so taki trenutki obenem "priložnost za razmislek o tem, kaj lahko danes vsak od nas stori za domovino".

Med izzivi je omenil popravo dolga, ki ga ima država do padlih in ranjenih v vojni za samostojno Slovenijo. Poudaril je, da bo storil vse, kar je njegovi moči, da se do 30. obletnice vojne za samostojno Slovenijo ustrezno oddolžimo vsem tistim, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili svoje najdražje ali so bili ranjeni.

Tonin je dejal, da je vojaško poslanstvo zahtevno poslanstvo, ki nosi s seboj tveganje. Kot obrambni minister je dolžen zagotoviti Slovenski vojski v družbi mesto, ki si ga zasluži, je dodal. Pri tem je omenil, da je vlada sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki tej v prihodnjih šestih letih namenja 780 milijonov evrov za najnujnejše investicije, in predlog novele zakona o obrambi, ki izboljšuje socialni status vojakov po 45. letu.

Minister je izrazil prepričanje, "da je pred našo državo uspešna prihodnost, če bomo le slišali drug drugega in če bomo kljub razlikam znali živeti drug z drugim". "Slovenci smo različni, ni pa nobene potrebe, da smo razdeljeni. Zato živimo domoljubno in odgovorno, predvsem pa skrbimo drug za drugega," je dejal.

Slovesnost sta organizirala Združenje vojnih invalidov in padlih 1991 in Občinski odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.