Soustanoviteljica društva Up Jesenice je na javnem forumu v dvorani Kolpern na Jesenicah na temo sovražnega govora 'S kakšnim odgovorom nad sovražni govor?' dejala, da je Slovenija na področju sovražnega govora še vedno zelo neizkušena. "Slovenija se ne bo mogla izogniti migracijski politiki. Bližnji vzhod gori. Slovenija bo tudi sprejela begunce, ki od tam prihajajo. Slovenija potrebuje roke, noge in možgane, pridejo pa ljudje. Pridejo ljudje s svojimi drugačnimi tradicionalnimi praksami, z drugačnimi verskimi prepričanji, etničnimi pripadnostmi. Dokler se s tem ne bomo soočili, ne morem trditi, da se bodo ti ljudje v Sloveniji počutili lepo in dobrodošli."

Na javnem forumu, ki ga je organiziral Mirovni inštitut v sodelovanju z Društvom Up Jesenice, Zavodom Abraham in Slovensko filantropijo, je navedla tudi svojo nedavno izkušnjo. "Na eni okrogli mizi smo se pogovarjali o imigrantih in je bil govor, da: 'Oni prihajajo k nam, jemljejo nam službe, naša delovna mesta, niso konkurenčni.' Jaz pa sem rekla: 'Gospod, če pride sem nekdo, ki je s Kosova in ne govori slovensko, ne pozna slovenske zakonodaje, ne pozna trga dela, ne pozna svojih pravic in vam, kot avtohtonemu prebivalcu Republike Slovenije, vzame delovno mesto, potem mora biti z vami nekaj hudo narobe …' Slovenski javni prostor je poln hudega napadanja in sovražnega govora. Kršitve niso izpostavljene, tudi opažene niso in so nesankcionirane."

Policija lani obravnavala enajst ovadb
Policija je lani obravnavala enajst ovadb sovražnega govora, leta 2011 pa 31. "Lani je bilo nekoliko več prekrškov, in sicer 44. A to ni visoka številka v primerjavi z drugimi prekrški, ki jih policija obravnava. Recimo, zaradi povzročanja hrupa z akustičnimi aparati je bilo leta 2012 1289 prijav, zaradi vandalizma pa 132," je dejal predstavnik policije Franc Marolt. Zatrdil je, da policija obravnava vsako podano prijavo, da pa morajo biti za njene nadaljnje korake izpolnjeni vsi pogoji. "Kazenska ovadba lahko le tako potuje na tožilstvo oziroma da lahko neko dejanje obravnavamo kot prekršek. Večja težava je, da žrtve ne prepoznajo elementov, ki so potrebni za tak prekršek."

Državne institucije se ne odzivajo več
Predsednica Sveta za odziv na sovražni govor Nataša Pirc Musar ugotavlja, da se državne institucije na sovražni govor ne odzivajo več. V slovenskem kazenskem zakoniku je definicija pregona sovražnega govora izjemno "stroga". "Sovražna beseda tistega, ki sovražni govor širi, mora dobesedno povzročiti nasilje. Jaz si to predstavljam, da si tožilci, ko preberejo neko besedo, predstavljajo, da mora že skoraj kri špricati, da bodo sploh na sovražni govor odreagirali." Odvetnica zato poudarja, da si moramo kot družba "nastaviti ogledalo", če tega nismo sposobni, "pa nam ga mora nastaviti sodstvo".

Prav tako so politiki tisti, ki bi morali paziti "na kulturo govora, saj se ta širi v medije in prek tega v vse pore našega življenja". Pri tem je navedla nedavni primer, ko je stanovska kolegica na Twiterju zapisala: "Danes v LJ videla v trgovini muslimanko, ki je bila povsem prekrita, tudi oči. Težka zapeljivka, na katero bi vsi SLO moški sicer skočili!!" "Na ta zapis sem ji odgovorila: "Tudi tiste, ki imajo človekove pravice v malem prstu, kdaj zanese."

Devetošolka tarča nadlegovanja, ker je pokrita
Očitno pa k širjenju nestrpnosti in sovražnega govora zanese tudi učitelje. Udeleženka foruma Edita Oštraković, sicer prostovoljka društva Up, je dejala, da je bila presenečena, ko ji je devetošolka, povedala, "da so učitelji na eni od jeseniških osnovnih šol nastrojeni proti njej, saj je pokrita. Nastrojeni so tudi proti islamu in muslimanom."

Faila Pašić Bišić se je ob tem spraševala, v čem je smisel nekoga, ki ponižuje in poskuša razvrednotiti človeka in otroka. "Odgovor je zelo jasen: zato ker se želi poudariti tista večvrednost oziroma manjvrednost nekoga, ki ne izpolnjuje pogojev biti Slovenec." To je občutila tudi na svoji koži. "Veliko predavam in imam delavnice po šolah. Ko otroke vprašam, ali sem Slovenka, rečejo:
"Ne."
"Zakaj ne?!
"Ker ne izpolnjuješ pogojev."
"Otroci, povejte mi, kateri so ti pogoji?"
"Državljanstvo."
"To imam. Ena nič."
"Pogoji so, da govoriš slovenski jezik."
"Tudi to obvladam. Dve nič."
"Pogoj je, da moraš biti vsaj enkrat v življenju na Triglavu."
"Tudi to sem bila. Tri nič. Torej sem dovolj Slovenka?"
"Ne, nisi. Poglej se, kakšna si!"
Faila Pašić Bišić namreč iz verskih prepričanj nosi naglavno ruto. Na vprašanje radovednežev, ali ima zaradi tega težave z okolico, jim odgovori: "Ne, ker nimam težav sama s sabo."

Postali smo mojstri politične korektnosti
Tudi Neja Šmid iz Slovenske filantropije opaža, da je vedno več prikritega sovraštva ravno po slovenskih osnovnih šolah. "Postali smo mojstri politične korektnosti in sovražni govor težko nagovarjamo, saj je zmeraj zakamufliran. Tega je precej, že v prvem razredu osnovne šole se začne sovražni govor prikrivati s politično korektnostjo, ko rečemo temnopoltim, da so Afroameričani, ne glede na to, da niso bili nikoli v Ameriki, po drugi strani pa jih tako umestimo v eno skupino."

Definicijo nestrpnosti je treba kontekstualizirati in opredeliti, pravi novinar in komentator Dela Janez Markeš. "Bodisi kot projekt, bodisi kot biznis, bodisi kot nerazsodnost. Ljudje imajo svoje intimne zgodbe, frustracije. Ko nam gre nekaj narobe, poiščemo krivca. Krivca pa radi poiščemo, če nam je dosegljiv, medijsko ali politično. Ljudje, ki imajo sicer izrazite težave sami s seboj ali svojimi družinami, izrazito radi zavijejo v eksterni socialni fanatizem, ki se kaže kot splošna nestrpnost, v bistvu pa je oblika notranjega nezadovoljstva."

Primer Ahmed Pašić
Pri tem se je navezoval na Ahmeda Pašića, sicer brata Faile Pašić Bišić, ki je kandidiral za župana Jesenic. Nekateri mediji so ga, zaradi njegove veroizpovedi in nacionalnosti, povezovali s skrajno islamsko skupino Islamska država, kar je bilo po mnenju Markeša del politične kampanje, "v kateri se dogajajo umazane stvari. To ni opravičilo, je pa pojasnilo … Na človeka, ki je počel stvari zelo častno, se je začelo lepiti vse živo: od njegove nacionalne do verske zgodbe. To je nekaj, kar je zelo podlo in zelo tipično."

Vzroke za takšno vedenje lahko iščemo v negativnih izkušnjah, samovrednotenju, obrambnih mehanizmih, lahko so vzroki tudi politični, meni Faila Pašić Bišić. "Na Jesenicah sta bila lani med lokalnimi volitvami omajana človekovo dostojanstvo in čast. Posledice smo razdelili na dva pola, razpihovanje sovraštva skozi sovražni govor, ki bi lahko, na vso srečo pa ni, razpihovalo nasilje, in drugi pol, ki je veliko bolj šokanten, da gre za psihološki izvor. Posledice ponižanja lahko privedejo do hudih psihosomatskih motenj in težav. Poznamo primer ravnatelja, ki je storil samomor."