Na Mirovnem inštitutu (MI) so ocenili, da v Sloveniji primanjkuje celovit mehanizem za sistematično in trajno odzivanje na ta problematični družbeni pojav. Skupaj s partnerji, Fakulteto za družbene vede, MMC ter Varuhom človekovih pravic, s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP je MI zato zagnal projekt Z (od)govorom nad sovražni govor. Njegov smisel so pojasnjevali na okrogli mizi v Ljubljani.

Srž je svet, ki zasnovan kot povsem neodvisno telo, odzivajoče se na dogajanje v javnosti, je pojasnila vodja celotnega podviga Veronika Bajt. Telo bo po njenih besedah vzpostavljalo standarde javnega komuniciranja in osveščalo javnost.

Je povsem civilnodružbene narave in njegova glavna teža je odziv, ki sovražnemu govoru odvzema legitimnost. "Če se nanj ne odzivamo, ga s tem dopuščamo, tako kot njegovo uveljavljanje v prostoru javne razprave," je izjavila.
Sovražni govor je po ugotovitvah MI-ja vse bolj del javnega komuniciranja, hkrati pa je pravosodnih epilogov malo.
Rovšek: Naslavljamo sivo cono
Ravno zato se je pobudi že od samega začetka pridružil institut Varuha človekovih pravic, je pojasnil namestnik Jernej Rovšek. Varuh je namreč vse pogosteje naslovljen s pobudami za obravnavo sovražnega govora - največ (370) jih je bilo leta 2012 - in so izraz prizadetosti tako posameznikov kot skupin. Pri tem je varuh v precej neprijetnem položaju, saj ne more presojati, ali je bilo storjeno kaznivo dejanja. "Edina formalna definicija je v kazenskem zakoniku, obsodb pa je letno manj kot lahko preštejemo na prste ene roke," je ugotavljal.

Pri tem nastaja siva cona, ki se razteza od zakonodaje do sprejemljivega govora, in to področje bo projekt naslavljal. "Manjkal je odziv na te pojave, in ker se mi nanje ne moremo odzivati oziroma ugotavljati kaznivih dejanj, smo bili deležni kritike, politično ali versko motivirane," je še povedal Romšek.
Za večjo regulacijo spleta
S spletnimi prostranstvi in tam nastajajočimi deviacijami se že dlje časa ukvarja Spletno oko in vodja projekta Lija Mihelič je postregla s podobnimi ugotovitvami. Oko je kot prijavna točka ozko zastavljeno in se na koncu ukvarja le s tistimi primeri, v katerih so po njihovi oceni elementi kaznivih dejanj - te pošljejo na policijo. Vseeno pa obstaja še vedno ogromno primerov, na "katere se bi bilo treba odzvati". Takih je bilo samo lani 167 in so "resne oblike širjenja nestrpnosti". Z njimi se bo ukvarjal svet.

Miheličeva je obenem pozvala k večji regulaciji medmrežja, saj je to področje, kjer je sovražni govor "najširše razširjen". "Internet dovoljuje marsikaj več, kot lahko kdo prenese," je pojasnila.

MMC za vidnost
Multimedijski portal je medijski partner projekta, ki bo skrbel za večjo vidnost. Urednica uredništva Kaja Jakopič je pojasnila, da se s problematiko na portalu intenzivno ukvarjajo že od leta 2010 - ne nazadnje administratorji dnevno pregledajo do tri tisoč komentarjev uporabnikov. Tudi zato je portal nedavno izvedel kampanjo za kakovostnejšo spletno razpravo, je spomnila.

"Če ni reakcije, je sovražnost samoumevna"
Psihologinja Metka Mencin Čeplak ne pričakuje hitrih, velikih učinkov, prej tek na dolge proge in neprestano prisotnost, ki bo dejavno jemala legitimnost sovražnosti. "Pomembno je, da se oglašamo in s tem sporočamo, da sovražni govor ni upravičen. Če ni reakcije, postane sovražnost samoumevna, upravičena in hitro dobi institucionalizirano obliko," je ocenila. Spomnila je na politične stranke, ki so na javno mnenje občutljive, in če v javnem prostoru prevladuje sovražnost, utegne ta hitro rahljati zakonodajo.

Dodala je, da politiki prepogosto sami sebe obravnavajo kot žrtve sovražnega govora. "To ni naš problem," meni Mencin Čeplakova.

Zlatko: Žalitev ni svoboda govora
Raper Zlatko, tudi del novoustanovljenega sveta, je, "odkar pomni", žrtev sovraštva in žaljivk. Skozi leta se mu je po njegovih besedah s tem uspelo spopasti in ugotovil je, da so besede pogosto ogledalo tistega, ki jih izreče. Danes se raje ukvarja z drugimi, s tistimi, ki se jim godi krivica. "Če se komu dogaja krivica, mu je treba stopiti v bran, pa tudi če mu krivico dela moja mati," je izjavil. Prizadeval si bo za "kakšen nov člen v ustavi" ter za to, da se globalno končno lahko izreče kazen tistim, ki svobodo govora izrabljajo za žalitve. Svoboda govora je po njegovem mnenju omejena, tistim, ki pa mislijo nasprotno, je na okrogli mizi sporočil: "Potem lahko pričakujete tudi neomejeno svobodo reakcije."

Člani sveta, ki bo deloval prostovoljno in brez plačila, so: aktivist Mitja Blažič, stripar in ilustrator Ciril Horjak, psihologinja Metka Mencin Čeplak, Lija Mihelič, raziskovalka pri Mirovnem inštitutu Brankica Petković, Nataša Pirc Musar (tudi predsednica sveta), Jernej Rovšek, Zlatko ter novinarka na Radiu Koper Lea Širok.