Popovičeva je ob robu predstavitve dela medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2009 dejala, da se v društvu srečujejo z ljudmi iz Afrike, Latinske Amerike, držav nekdanje Jugoslaije in od drugod. Med njimi so tudi mladoletne osebe, žrtvam pa prijavo preprečuje predvsem strah. Prav zato je tako pomembno ozaveščanje tako strokovne kot laične javnosti, da bi javnost lahko sama pristopila do ljudi, za katere morda obstaja sum, da so žrve trgovine z ljudmi, je povedala. Popovičeva meni tudi, da številke, s katerimi razpolaga policija, realnega stanja ne odražajo, saj je v resnici teh ljudi še veliko več.

Trgovina z ljudmi po besedah naše sogovornice poleg tega zajema tudi prisilno delo, prosjačenje, služabništvo in trgovino z organi, krvjo in tkivi.

Slovenske žrtve mladoletne in preslepljene
Statističnih podatkov o slovenskih državljanih, ki bi postali žrtve trgovine z ljudmi zunaj Slovenije, ni, še pojasnjuje Popovičeva. Vendar vsako leto nudijo pomoč vsaj eni taki osebi, a šele po tem, ko se vrne domov, torej po izkušnji trgovine z ljudmi. Zlasti gre za žrtve prisilne prostitucije, po navadi še mladoletne in odpeljane v tujino na podlagi čustvene preslepitve, je povedala.

Zloraba prostitucije v porastu
Na predstavitvi dela medresorske skupine v letu 2009 je nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin povedal, da so v tem času zaznali upad kaznivih dejanj trgovanja z ljudmi in spravljanja v suženjsko razmerje, je pa v porastu zloraba prostitucije, saj je policija v lani obravnavala 27 primerov, državno tožilstvo pa jih je obravnavalo šest. Lani je bila izrečena tudi obsodilna sodba za dva osumljenca trgovine z ljudmi. Za pomoč so zadolžene nevladne in humanitarne organizacije, ki so skozi javne razpise financirane od ministrstev ter omogočajo krizne in varne namestitve.

Društvo Ključ se posveča tudi preventivi
Popovičeva je ob tem še povedala, da so bili dejavni tudi pri preventivi. Prišli so v stik z okoli 4.000 mladimi, zlasti z visoko potencialnimi žrtvami, ki so jih obveščali o nevarnostih trgovine z ljudmi. Dobili so tudi tri osebe tudi v oskrbo v varni prostor, od tega eno slovensko državljanko. V okviru programa oskrba ne gre le za nastanitev, ampak tudi druge oblike pomoči, ki so jih nudili še dvanajstim osebam, je še pojasnila.

Mladi Albanci namenjeni za trgovino z organi?
Prav tako so prišli v stik z mladimi v azilnem domu, kjer so se srečevali tudi s takimi, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva ozioma zakonitega zastopnika. Izpostavila je primer otrok, ki so prišli iz Albanije in povedali, da jih je nekdo zbiral po vaseh, saj naj bi v Italiji dobili priložnost za zaslužek. Predtem so opravili krvne teste, saj štejejo kot blago, ki se proda naprej, morda celo za odzvem organov, je dejala Popovičeva.

Kam z otroškimi žrtvami?
Imre Jerebic, Slovenska Karitas, je dejal, da so sami imeli pet namestitev, obravnavali pa so osemnajst oseb, od tega dve večji skupini. Pri tem so se srečali tudi z vprašanjem otrok. Vprašanje, ki se pojavlja, je, kam s takimi otroci, saj bi morali iti v ustanove, ki so zanje primerne, je izpostavil.