Direktor javnega zavoda TNP Tit Potočnik je pojasnil, da je glavni razlog za to, da je zavod lansko leto končal s primanjkljajem, plačilo davka na dobiček iz leta 2021. Načrtovano je bilo, da bo zavod leto končal s 1500 evrov plusa, po plačilu 20.500 evrov davka pa ga je končal z 19.000 evrov izgube.

Negativno poslovanje zavoda je sprožilo poseben administrativen postopek na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki še ni končan. Zato svet javnega zavoda TNP poročila še ni mogel sprejeti, ga je pa vseeno obravnaval in ga bo, po možnosti na dopisni seji, potrjeval po sklepu ministrstva in po obravnavi na strokovnem svetu.

Kot je dejal predsednik sveta zavoda Bojan Dejak, očitno lanska izguba nima sistemskega vzroka. Poleg tega ne gre za takšen znesek, da bi ogrožal poslovanje zavoda. Vseeno pa je svet zavoda sprejel sklep, s katerim priporoča direktorju dosledni nadzor nad stroški in racionalnost pri izvajanju dejavnosti zavoda. V zadnjih letih so se namreč sredstva zavoda iz različnih virov povečala, prihajajo pa morda težji časi, ko bo potrebno skrbnejše načrtovanje, je opozoril Dejak.

Napovedani ukrepi

Da bi zagotovili potrebna sredstva za kritje lanskega primanjkljaja in se izognili negativnemu poslovnemu izidu v tekočem letu, je Potočnik sicer že sam napovedal več ukrepov, med drugim bolj tekoče spremljanje stanja porabe proračunskih sredstev in pravočasno opozarjanje resornega ministrstva na morebitni manko pri razpoložljivih sredstvih, pa tudi zagotovitev sredstev za lastno udeležbo v projektih znotraj proračunskih sredstev.

Analiza izida po dejavnostih namreč kaže na nesorazmerja znotraj posameznih dejavnosti. Javni zavod TNP je lani iz nepridobitne dejavnosti dobil 2,65 milijona evrov prihodkov, od tega 1,87 milijona evrov za redno dejavnost javne službe. Pri tem je primanjkljaj znašal 76.000 evrov, še 26.000 evrov pa je bilo primanjkljaja pri izvajanju mednarodnih projektov. S pridobitno dejavnostjo je zavod medtem ustvaril 440.000 evrov prihodkov in dobrih 100.000 evrov presežka.

Kot je poudaril Potočnik, je znesek, ki ga zadnja leta zavodu namenja pristojno ministrstvo, nespremenjen, medtem ko so se lani materialni stroški precej povišali, zlasti so se povečali stroški elektrike, goriva in kurilnega olja. To je bil eden glavnih razlogov za to, da ima zavod pri izvajanju javne službe negativen izid. Ta primanjkljaj delno pokriva s pozitivnim izidom iz tržne dejavnosti.

Investicije v vzdrževanje

Lani je zavod znova izvedel vrsto investicij, nekaj tudi na podlagi presežka iz leta 2021, ki je šel v vzdrževalna dela na objektih. Precejšen del sredstev je namenil odkupu naravovarstveno pomembnih zemljišč. V odkupe zemljišč je šel tudi velik del od skoraj 480.000 evrov iz projekta VrH Julijcev, 50.000 evrov pa so investirali v znake in table.

Zavod je lani sofinanciral tudi nakup prikazovalnika digitaliziranih voznih redov javnih prevozov, s 17.000 evri je sofinanciral investicijo v opremo za ureditev zbiralnice divjačine v Bohinju, 41.000 evrov je bilo namenjenih prestrukturiranju Centra TNP Bohinj v Center Biosfernega območja Julijske Alpe, prav tako 41.000 evrov je šlo za pripravo dokumentacije in izvedbo sanacije območja erozije na Mangartskem sedlu zaradi neustreznega usmerjanja obiska.

Sredstva je zavod namenjal tudi izvajanju naravovarstvenih in razvojnih nalog, kot so monitoring obiskovanja in izvajanja rekreacijskih dejavnosti, raziskave na področju voda, ukrepi trajnostne mobilnosti, priprava stavbne tipologije in pomoč pri projektih kmetijskih gospodarstev, nadgradnja znaka kakovosti, izvajanje nadstandardnih programov obšolskih dejavnosti ter ureditev in vzdrževanje parkovne informacijske infrastrukture.

Na seji prisotna Lista za Posočje – Bovec

Seje v Trenti so se udeležili tudi predstavniki Liste za Posočje – Bovec, ki so na javni zavod v preteklih mesecih naslovili več vprašanj in predlogov. Kot je pojasnil Dejak, je sodelovanje z deležniki v prostoru ena temeljni nalog zavoda, zato so na sejo povabili tudi predstavnike omenjene liste, da spregovorijo o težavah in možnostih za njihovo reševanje.

Lista za Posočje si želi, da bi javni zavod in svet zavoda več pozornosti namenila prebivalcem parka in njihovim potrebam ter željam. Kot opozarjajo, se prebivalci spoprijemajo z vrsto težav, sredstva po 10. in 11. členu zakona o TNP-ju pa se po njihovem mnenju narobe uporabljajo za projekte občin v parku, ne pa za same prebivalce in kakovost njihovega življenja. Prebivalci imajo denimo težave s pitno vodo, s telefonskim signalom, bojijo se, da bo ugasnila tudi šola v Soči, ki je edina šola znotraj samega parka.

"Ta zavod se ne ukvarja z ljudmi in jih ne zanima, kako ljudje tu živijo. Pozablja, da bo ta park, če bo tako delal še naprej, izgubil prebivalce," sporočajo predstavniki liste, ki od javnega zavoda in njegovih svetnikov pričakujejo, da se bodo začeli pogovarjati s prebivalci in jih poslušati. Predlagajo izvedbo forumov po vaseh in vzpostavitev posvetovalnih teles.

Svetniki in vodstvo parka pa so navedli dejavnosti, ki so že usmerjene v komuniciranje in sodelovanje s prebivalci in lokalnimi skupnostmi. Kot je poudaril direktor zavoda, si prizadevajo, da bi bila kakovost življenja v parku čim boljša. Zagotovil je, da komunikacija poteka, je pa res, da se operativne zadeve, tudi kar se tiče sofinanciranja projektov, usklajujejo z občinami, ne pa s samimi krajevnimi skupnostmi oziroma prebivalci. "Je pa sleherna pobuda dobrodošla in vsak prebivalec pomemben," je poudaril Potočnik.