Pismo je predsednik poslal predsedniku DZ-ja Pavlu Gantarju, predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsednikom parlamentarnih strank. Türk je v pismu izpostavil zamisli akademika Tineta Hribarja in drugih pravnih strokovnjakov, pa tudi Janeza Janše, ki je na nedavnem kongresu stranke predlagal ustavne spremembe.

Türk pazljivo spremlja ustavnopravno prakso in razvoj ustavnosti v Sloveniji, oboje pa se mu zdi bistvenega pomena za slovenski pravni red, delovanje demokracije in razvoj države. Ob tem je spomnil, da je pred enim letom svoj pogled na navedena vprašanja že predstavil državnemu zboru in podal pobudo glede nujno potrebnih ustavnih sprememb, ki bi omogočale ustavnemu sodišču, da se osredotoči na najpomembnejša vprašanja ustavne ureditve in da se sodišče razbremeni zadev, ki jih lahko hitreje in s tem učinkoviteje rešujejo druga sodišča.

Türk je pripravljen organizirati posvetovanja o ustavnih spremembah
Ob lanskem nastopu je predsednik dal pobudo za potrebna strokovna posvetovanja, v katera bi bili vključeni priznani strokovnjaki s pravnih fakultet, ustavnega sodišča in drugih sodišč. Tako bi bili zastopani različni doktirinirani pogledi, namen pa bi bil natančno določiti predsednikove zamisli na način, ki bi omogočil začetek formalnega postopka spreminjanja določb ustave.

Tako je nastalo strokovno gradivo, ki je bilo posredovano vladi in ga bo vlada uporabila za dokončanje strokovnih razprav in izdelavo svojega formalno oblikovanega predloga ustavnih sprememb, ki se nanašajo na delovanje ustavnega sodišča, si je zamislil predsednik.

Predsednik je še izrazil mnenje, da bi lahko na enak način zbirali in razvijali tudi druge zamisli o potrebnih ustavnih spremembah, ki se pojavljajo v javnosti. V prihodnjih mesecih je pripravljen organizirati posvetovanja, da bi omogočili potrebno razpravo med predstavniki stroke, političnih strank in civilne družbe.

Gantar: Türkova pobuda koristna
Prvi mož hrama demokracije Pavel Gantar podpira pobudo predsednika republike. Prepričan je, da je koristna, in sicer predvsem zato, da se razčistijo določeni konceptualni pogledi o prihodnji ustavi in mogočih ustavnih spremembah. Ob tem je opozoril, da je DZ že ustanovil ustavno komisijo, ki pa ima v načrtu obravnavo že predlaganih sprememb.

Janša: Predsednik na neki način podprl pobude SDS-a
Pozitivno se je odzval tudi Janez Janša, predsednik SDS-a. Dejal je, da je Türk tako na neki način podprl pobude za razpravo o ustavnih spremembah SDS-a. Ob tem je dodal, da družba in država, ki se ne znata pripraviti na spremembe, začneta propadati, opozoril pa je še, da je treba iskati rešitve za novonastale težave, ki jih pred 20 leti ni bilo mogoče predvideti.

Jelinčič: Pobuda je pametna ideja
Zmago Jelinčič, predsednik SNS-a, je pobudo predsednika Türka označil za pametno idejo. Meni namreč, da se je treba pogovoriti o določenih ustavnih spremembah, prepričan pa je, da bo imela vsaka poslanska skupina različne predloge za ustavne spremembe. Sami bodo tako predlagali tudi sveženj sprememb v pravosodju, saj je po Jelinčičevem mnenju treba odvzeti trajne mandate vsem sodnikom in tožilcem, saj so se pokazali kot "zelo slab člen verige v slovenski družbi".

Golobič: SDS ustavnim spremembam dal premočan strankarski poudarek
Pobudo predsednika republike je pozdravil še predsednik Zaresa Gregor Golobič. Predlog po njegovem mnenju odpira možnost za strokovno razpravo, ki bo razbremenjena strankarsko prestižnih vidikov. Strinja se s premislekom o referendumski ureditvi, poenostavitvi razpisa predčasnih volitev in o ustavnih sodnikih. SDS je po mnenju Golobiča s strankarsko noto dal premočan poudarek na to plat, predsednik republike pa s svojo pobudo poskuša ustavno revizijsko razpravo vrniti v vode, ki so primerne za civilizirano evropsko državo, kjer se o ustavi razpravlja premišljeno in vključujoče.

Kresal: Cenimo Türkova prizadevanja
Da cenijo prizadevanja za krepitev pravne države, ki so povezana s pobudo predsednika, je dejala tudi Katarina Kresal. Dodala je, da je njihova stranka pripravljena sodelovati v procesu razprave o ustavnih spremembah med predstavniki stroke, civilne družbe in politike ter pri tem oblikovati tudi svoje ocene glede določb, ki bi bile primerne za resno razpravo o spremembah.

Erjavec: Večje spremembe ustave niso potrebne
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec meni, da slovenska ustava večjih sprememb ne potrebuje, je pa pobuda predsednika Türka pozitivna, širša razprava pa lahko doprinese k temu, da bodo ljudje še bolj ozaveščeni, kakšna je naša ustava. Po mnenju Erjavca bi bili morebitnih sprememb potrebni področji socialne države, saj so določbe napisane na splošno, in varstva okolja. Dodal je, da je ob trenutnem razmerju sil v DZ-ju nerealno pričakovati dejanske spremembe ustave.

Vlačič: Ustavne spremembe le, če so nujno potrebne
S tem se strinja tudi SD. Kot je povedal podpredsednik stranke Patrick Vlačič, se s spremembami ustave "absolutno ne mudi" in jih je treba sprejeti le, če so nujno potrebne: "Ustava je akt državnosti, ki se ga ne spreminja samo zato, ker nekdo meni, da ni čisto po njegovih željah. O takih spremembah mora obstajati širok družbeni konsenz." Tudi njemu se zdi široka razprava o ustavnih spremembah dobrodošla, a pri tem poudarja, da ima država v tem trenutku veliko pomembnejših prioritet, kot so protikrizni ukrepi, zagotavljanje vzdržnosti pokojninske blagajne ali dobro zdravstvo.

Žerjav: Ekonomske okoliščine pomembnejše od razprave o ustavi
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav prav tako meni, da spremembe ustave zdaj niso tako nujne in je pomembneje iskati učinkovite odgovore na zaostrene ekonomske razmere. "Pomembno se je zavedati, da je tudi institut predsednika republike in njegovih pristojnosti lahko predmet ustavnih sprememb. /.../ V luči tega dejstva predsednik republike ne more biti pobudnik in koordinator tovrstne javne razprave, temveč državni zbor kot edini pristojni organ," je zatrdil Žerjav.

A. M./M. N.