Po njegovem mnenju ni treba, da je omejitev pasivne volilne pravice opredeljena v zakonu o volitvah v državni zbor, temveč soglaša z mnenjem ad-hoc komisije DZ-ja, da zadostuje obstoječa omejitev, kot je navedena v 9. členu zakona o poslancih.

"Tudi če je ta prepoved navedena v zakonu o poslancih, velja, samo treba bi jo bilo uveljaviti že pri samem kandidiranju," je povedal za MMC. "Ne drži, da je za pasivno volilno pravico potrebno drugo pravilo," je izjavil.

Razlika, ki jo je opredelilo ustavno sodišče, je po njegovem mnenju nesmiselna. "Tisti, ki je poslanec, pa je obsojen, izgubi poslanski mandat. Tisti, ki je obsojen, pa lahko kandidira. To je za mene nonsens," je povedal pravnik.

A v tem konkretnem primeru je vse prežeto z dvomljivostjo sodbe (ki je bila razveljavljena) proti Janši v kazenskem procesu Patria. "Prav ta dvomljivost in pričakovanje, da bo razveljavljena, je po mojem mnenju vplivala tudi na to odločitev o mandatu. Oni, ki so to odločbo izdali, bodo seveda rekli, da ni," je zatrdil.

Razlika je lahko za običajne ljudi, ki ne razmišljajo v pravniškem jeziku, pravilna - tam je padla obsodilna sodba, tukaj je vrnjen mandat. "Če ne gledamo čisto pravniško, gramatikalno, je to logično."

Ampak vse bi se lahko zelo obrnilo, če bi sodba v zadevi Patria (ki še ni dobila dokončnega epiloga), obveljala, je opozoril. Takrat bi bila po Udetovem mnenju ta odločba o mandatu očitno napačna.

Izpostavil je še vidik zaupanja v pravo. Zelo je narobe, da se tako učinkovitost pravosodja kot to, kdo je lahko poslanec in kdo ne, presoja na enem samem primeru, in to Janše, je sporočil. Zato bo Ude pri Zvezi društev pravnikov sprožil "širšo razpravo, ali sme en sam kazenski primer vplivati na oceno sodstva v naši državi". To je za Udeta tako s strokovnega kot političnega vidika nesprejemljivo.