Tako je imelo občinstvo priložnost v živo slišati in doživeti snemanje. Za to posebno priložnost je v podkastu nastopila udarna trojica sogovornikov, trije uredniki, ki mislijo in interpretirajo družbo: odgovorna urednika Večera in Dnevnika, Matija Stepišnik in Miran Lesjak, ter urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin.

Po treh mesecih smo izvedeli, kdo bo naslednica Danijela Bešiča Loredana. Predstavitev Katarine Prevolnik Rupel je bila po mnenju Mirana Lesjaka pomembna zaradi njenega sporočila: "Rečeno je bilo, da bomo šli pri zdravstvu naprej s politiko malih korakov. To se mi zdi pomembno sporočilo predsednika vlade, ker se je tudi na drugih področjih v minulem tednu pokazalo, da je vlada bodisi spremenila strategijo ali pa na neki način priznava, da stvarem ni kos. Upam, da gre za spremembo strategije – da so po letu in pol ter po napovedih številnih reform ugotovili, da politike velikih korakov ni mogoče izvesti. Vse velike korake so zmeraj obljubljale nove stranke. Rutinirane stranke so bile pri napovedovanju sprememb bistveno previdnejše. In če pomeni, da je vladajoča grupacija v tem smislu dozorela, je to v resnici pozitivno sporočilo."

Zamujeno okno priložnosti za rehabilitacijo učinkovitosti

Tudi odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik se je strinjal z mnenjem, da je premier Robert Golob začel spreminjati politično strategijo. "Začel je nižati pričakovanja oziroma črtati reforme s pojasnilom, da bodo nekatere razvojno manj prioritetne zadeve morale počakati naslednji mandat, ki ga je seveda napovedal."

Toda popoplavni javnomnenjski učinek in javna solidarnost sta minila. Poplave so sicer resetirale politično situacijo, in kakor koli se to čudno sliši, ponudile Golobovi vladi možnost, da si povrne zaupanje ali neko temeljno vladarsko kompetenco, morda verodostojnost oziroma predvsem to, da je Golob menedžer in da je sposoben na učinkovit način upravljati javne zadeve. Toda že prvi poplavni tedni so po Stepišnikovih besedah vnovič razblinili ta vtis. Začeli so se kopičiti očitki o neoperativnosti vlade. "Ljudje se sprašujejo, ali pod to vlado živijo bolje, kaj jim je dobrega prinesla, ji je uspelo ukrotiti inflacijo, ki neposredno posega v vsakdanjik slehernika. V osnovi pa je v zadnjih tednih naredil premier veliko napako z licitacijo ocenjene škode, ki je šla od 500 milijonov do skoraj 10 milijard, pri čemer številke javnosti niso bile nikoli do podrobnosti transparentno pojasnjene, hkrati zadostno ne poznamo virov financiranja. Okno priložnosti za rehabilitacijo učinkovitosti je Golob po prvih tednih, ko je bil prvi vladni odziv dober, je izpustil," je še ocenil Večerov odgovorni urednik.

Prebojne možnosti in predsedničina napaka

Velikih političnih prebojev torej ne gre pričakovati, so se strinjali sogovorniki, kar je jasno tudi iz izjav, ki jih slišimo o postopnosti oziroma manjših korakih. Kje lahko vlada še reši svojo kožo? Urednik Sobotne priloge Ali Žerdin pravi, da je seznam, kje bi še vladi lahko uspelo, dolg. "Neka strateška usmeritev ob zdravstvu in inflaciji bi lahko bile teme, ki jih trenutno na dnevnem redu niti ne vidim: kaj je z našo inovacijsko in znanstveno politiko, kaj se dogaja z visokim šolstvom, izobraževanjem na splošno. Bioritem v politiki, ki je vezan na rezultate javnomnenjskih raziskav, je napačen, ker je v politiki treba povleči tudi poteze, ki jih ljudje nimajo radi. Politiki naj torej ne bo to edini kompas."

Pogovarjali smo se o pomenu časopisov v poplavi digitalnim medijskih vsebin, vplivu mednarodnega dogajanja na domače politično prizorišče, težavah vlade, ki doživlja kadrovske spremembe, v trenutno nezavidljivi javnomnenjski situaciji – tudi zaradi neučinkovitega spopadanja z vrsto težav, začenši s popoplavno sanacijo. Pa tudi o tem, da je predsednica Nataša Pirc Musar naredila napako, že veliko preden je skušala z odslovitvijo aktivistke iz svojega mladinskega posvetovalnega telesa pomiriti javni diskurz o pravici do splava. "Predsednica je naredila napako, ko je v svoje posvetovalno telo povabila aktivistko," je dejal urednik Sobotne priloge Žerdin. "Biti aktivist je absolutno nekaj legitimnega, a če za svetovalca, ki naj bi bil moder, izkušen, povabiš aktivista, mlado osebo, dobiš takšne reakcije na dnevno politično dogajanje. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Aktivistka je jezna, ker se dogaja neki drug aktivizem, ukrepa in zaradi tega, ker ima svojo vlogo pri predsednici, dobi zgodba popolnoma drugo dimenzijo. V nasprotnem primeru bi imeli opravka z neko nekoliko pobalinsko ali morda celo domiselno aktivistično akcijo."