Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: "Za seboj imamo praznik demokracije, zlasti v obliki treh referendumov, pred seboj imamo prostor za refleksijo, zlasti političnih strank in političnih voditeljev. Nekaj razlogov za dobro voljo civilne družbe. Pod črto pa ugotovitev, ki ni najboljša, da je praktično celotno supervolilno leto potekalo v znamenju razmerja do Janeza Janše, in ne do vsebinskih vprašanj."

Najpomembnejša novost političnega leta je po Markeševem mnenju novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika. Zato spomni na besede pokojnega akademika Veljka Rusa, ki je dejal, da v modernem spopadu med kapitalizmom oz. neoliberalizmom na eni strani ter državo na drugi lahko pri nas računamo le na aktivno vlogo civilne družbe: "In točno to se je izkazalo kot resnično. Pokojni Veljko Rus je to že anticipiral, in hvala bogu, se je izkazalo, da civilna družba še zmore in vpliva. Vplivala je tudi na nastanek zdajšnje vlade skozi referendum o vodah. Razgibala je vse deležnike civilne družbe v eno veliko zgodbo, ki so jo takoj skušale sprivatizirati stranke koalicije. Gibanje Svoboda si je takoj pripisalo zasluge, kot da so v tej stranki dovolj močni, da so lahko zmagali na referendumu."

Predsednik vlade Robert Golob je po Markeševem mnenju vsaj na videz trenutno v udobnem položaju, ker se lahko ozira tudi proti Novi Sloveniji, ki je pripravljena na dogovore s koalicijo, in s tem sporoča svojim levim partnerjem, da so zamenljivi. "A njegova moč lahko splahni ravno tako, kot je prišla. Pri tem je kriterij civilna družba, ki se bo zavzemala za ohranitev javnega," meni Markeš. "Naslednja stvar, ki bo ključna za Golobovo vlado in koalicijo, je zdravstvo. Državni javnozdravstveni sistem je nekaj podobnega kot javna RTV. To je vrednota, ki je pod nobenim pogojem ne gre spregledati. Ljudje so na zdravje še bolj občutljivi kot na svobodo govora. Zadnji trenutki zdravstvenega ministra Bešiča Loredana so opogumljajoči, in z veseljem bom priznal, da sem se zmotil v svojih prvih skepsah do njega."

In še kaj bi utegnil Anže Logar povleči iz političnega kapitala, ki ga je skoval na predsedniških volitvah? "Moja teorija je, da popolnoma nič. Ne strinjam se s tezo, da bi Janez Janša sestopil z vrha SDS-a in predal žezlo Logarju. Prvič, mislim, da Janša ni sposoben sestopiti z oblasti pod nobenim pogojem. In drugič, če bi Logar to sam poskušal, bi bilo to vratolomno zanj. Že ko je Ljudmila Novak govorila, da bi s SDS-om sodelovala, z Janšo pa ne, je bilo jasno, da gre za eklatantno nepoznavanje te stranke. Janša je enako SDS in obratno – SDS je enako Janez Janša. Če vzameš Janšo iz enačbe, SDS propade. Podobno se je zgodilo, ko je Janez Drnovšek zapustil LDS. In Logar po mojem nima te karizme, da bi popeljal stranko v novo svetlo prihodnost."

Pogovor z Markešem je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o priložnostih in pasteh pred Golobovo vlado, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!