Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Alenka Bratušek in Marjan Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS-a, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu.

Doseganje ciljev kot merilo uspeha tudi v prihodnji vladi

Vladna koalicija to pot nastaja presenetljivo hitro, hitreje, kot smo bili vajeni v preteklosti, ko je, denimo, Marjan Šarec več kot 100 dni potreboval, da je sestavil manjšinsko vlado, ki jo je podpirala stranka, ki se sicer formalno ni priključila koaliciji. Ker je videti, da Robert Golob na vsak korak gleda kot menedžer v duhu doseganja ciljev, se kolegici Majer zdi, da v prihodnosti tudi ne bo imel težav rekonstruirati vlade, če ministri ne bodo dosegali ciljev, in ne zgolj v primerih afer ali moralno-etičnih zdrsov ministrov, kot smo to bili doslej v glavnem vajeni. "Večji izziv, ki ga vidim v Golobovi zgodbi, je njegova velika poslanska skupina. In ko bo še nekaj od teh izvoljenih poslancev zasedlo ministrske ali kakšne druge položaje v vladi, se bo priliv novih politično neizkušenih ljudi v parlament še povečal."

V koalicijskih pogovorih ni videti veliko konfliktov. Do neke mere to drži, pravi Metka Majer, do vsebinskih razhajanj med delovnimi skupinami prihaja v manjši meri, kar potem med seboj precej galantno uskladijo predsednika in predsednica strank. Da pogajanja tečejo tako hitro in da ni zaznati večjih zapletov v primerjavi s prejšnjimi koalicijskimi pogajanji, je precej zanimivo, ker obstajajo med strankami precejšnje razlike, zlasti na področju obrambe, zdravstva, tudi glede nekaterih gospodarskih vprašanj.

Drugačna komunikacija z mediji

Sogovorniki v podkastu o politiki se niso mogli izogniti debati o medijih ter o razmerah na RTV Slovenije, kjer je vodstvo televizije povzročilo v javnosti precej burne odzive, ker voditelju Studia City Marcelu Štefančiču ni podaljšalo pogodbe za vodenje te kultne oddaje. Na vprašanje, kako razume to, da je Robert Golob sprejel povabilo Štefančiča v Studio 9. maj, ki je nastal kot odziv na "obglavljenje" Studia City, Uroš Esih odgovarja: "Zavrniti vabilo v tako ugledno oddajo, čeprav na nekem drugem kanalu in na simbolno tako pomemben datum – na dan zmage, enostavno ne gre. V času vlade Janeza Janše smo se navadili na nenavadne prakse, ko predsednik vlade praktično dve leti ni odgovarjal na novinarska vprašanja. Vse, kar smo od njega dobili v medijih, so bili inscenirani odgovori, simulacija vprašanj, ki so služila utrjevanju propagande največje vladne stranke. Povsod drugje po Evropi, katere del želimo biti, predsedniki vlad odgovarjajo javnosti, in sicer tako, da odgovarjajo na novinarska vprašanja profesionalnih novinarjev. In če želi Golob Sloveniji vrniti normalnost, je ena prvih nujnih potez komuniciranje z javnostjo in odgovarjanje na neprijetna vprašanja."

So medijem okrog SDS-a šteti dnevi?

Ljudje v zadnjih letih niso hoteli vstopati v politiko, ker so hitro postali tarča blatenj, diskreditiranj itd. Danes pa celo obstaja blatilni stroj ene stranke za politične nasprotnike te stranke. Ta aparat je bil eden od ključnih razlogov za negativno selekcijo v politiki. "A prihajajo pozitivni signali, da se to vendarle utegne spremeniti," razmišlja Esih, "saj je Janševa stranka pristala v opoziciji. Orban pa je racionalen, ne bom rekel razsvetljen – avtokrat." Pojasni, da je Madžarska v času Janeševe vlade veliko vložila v slovensko gospodarstvo. "Kljub temu da so z drobtinicami hranili svojega ideološkega zaveznika, so veliko investirali v slovensko gospodarstvo, skladno s svojimi nacionalnimi interesi. In Orban bo gotovo o tem trezno razmislil in se odločil, kako dolgo še nadaljevati financiranje medijev, ki bi morda delali škodo njihovim nacionalnim interesom, saj vendar vemo: medijski projekti okrog SDS-a, financirani z madžarskim denarjem, niso bili nikoli ekonomski projekti, ampak jih je treba razumeti kot politično sredstvo."