Potem ko je vsak dan poročala iz poplavljene Koroške, je novinarka POP TV Žana Vertačnik, ki sicer pokriva politično dogajanje v državi, logična izbira za gostjo prve epizode v novi, že četrti sezoni političnega podkasta Umetnost možnega. Darijan Košir, urednik časopisa Dnevnik, ki ureja tudi spletno stran časopisa in je v času poplav delal "podnevi in ponoči", je prav tako logična izbira. Tako dobimo zanimivo perspektivo novinarskega dela v izrednih razmerah tako s terena kot iz novinarske redakcije, kjer v takih trenutkih ravno tako ni predaha.

Žana Vertačnik pove, kaj so ljudem na terenu pomenili obiski politikov, kako se je razpoloženje ljudi od obupa, strahu, upanja in solidarnosti spreminjalo v nestrpnost. Darijan Košir, ki ima v dolgi profesionalni karieri izkušnjo tudi z delom v izvršilni veji oblasti, se strinja, da je vlada, potem ko se je julija po zastoju reform in odhodu ministra za zdravje znašla v slepi ulici, dobila drugo politično priložnost.

Prosto po Draghiju: Vse, kar bo potrebno

"Od ujme naprej se je vse odvijalo po nekih etapah. Najprej smo bili vsi šokirani in smo ugotavljali, kaj se je pravzaprav zgodilo, sledil je kratek občutek sreče, da ni večjih človeških žrtev, nato pa so ljudje začeli ugotavljati, kaj vse so izgubili," pripoveduje Žana Vertačnik. "In to je najbolj žalosten, pretresljiv del aktualnega trenutka. Iz tistega adrenalina se vse prelevi v bedo in žalost. Zdaj smo na tej točki. Na prvi pogled, ko se zapelješ skozi Mežiško dolino, ni več videti, kakšna katastrofa se je zgodila. Glavne ceste so očiščene, dostopne, a nekatere višje ležeče kmetije so še vedno odrezane od sveta, brez vodovoda. Zdaj je v ospredju stiska ljudi, kar je najhuje."

Darijan Košir ocenjuje, da je bil prvi odziv države in pristojnih institucij dober. "Na ravni predsednika vlade je prevladalo nekaj, kar smo videli v finančni krizi na neki drugi ravni. Spomnim se, da je tedaj takratni guverner ECB Mario Draghi v svojem znamenitem govoru o reševanju krize uporabil frazo, ki je uporabna tudi danes. Dejal je, da bodo pristojni naredili "whatever it takes", torej kar koli bo treba. Danes premier Golob uporablja točno to, le da ne uporabi istih besed."

Ko omenjamo sedem milijard, potrebnih za obnovo, se po Koširjevih besedah sploh ne zavedamo, za kako visoko vsoto v resnici gre in da tudi še ni jasno, kje bo vlada ta denar dobila. "Ljudem na terenu ne pomeni prav veliko, ko politiki omenjajo te milijarde, a z vidika splošnega vtisa, ko daš vedeti, da bo storjeno vse, kar bo potrebno, se mi to zdi ključen trenutek in kazalnik, kako se je vlada do te krize opredelila. Mislim, da je bil to pravilen pristop. To dokazuje tudi zmedenost opozicije, ki ne zna na to odgovoriti."

"Če vlada ne bo hitro uresničevala obljub, ima lahko velik problem"

V prvem valu se tako zdi, da je vlada vlekla prave poteze, a resne preizkušnje šele prihajajo. Kolegica s POP TV to oriše na primeru: "Govorila sem z gostincem s Prevalj, ki ima pol milijona škode in mesec dni po ujmi še vedno stoji med golimi stenami. Življenje se sicer počasi normalizira, a ljudje imajo veliko upanja v besede, ki jih slišijo od vlade, in v vse obljube, ki so jim bile dane. Če se to kmalu ne bo začelo uresničevati, ima lahko vlada velik problem."

Toda eno je, kar govorijo Golob in ministri, drugo pa, kako deluje državna uprava. Ali bo mogoče izvesti velikopotezne načrte s pomočjo državnega aparata? Urednik z Dnevnika meni, da je mogoče, a hkrati poudarja, da bo tu zelo malo prostora za popuščanje: "Še 31. julija so bili v vladi povsem zmedeni – v fazi kolapsa zdravstvene reforme, odstavitve ministra in kopice drugih problemov. In potem se zgodi ujma, ki jih je iz tega neugodnega političnega položaja v narekovajih rešila. Vlada ima zdaj na mizi samo ta problem, saj ljudi ta hip samo to zanima. In ima izjemno priložnost. Če bo znala to dobro speljati, bo za vedno zapisana z zlatimi črkami v zgodovino. Če ji na tej točki spodleti, pa je zavozila tudi svojo politično pot."

V tokratni epizodi govorimo tudi o tem, ali je bilo začasno politične premirje med vlado in opozicijo pričakovano ali ne. Je bilo iskreno in koliko časa bo trajalo? Kako bodo spremembe v Levici vplivale na trdnost koalicije? Pa tudi o tem, zakaj ima desna sredina toliko načrtov z evropskimi volitvami ter seveda kakšne uteži nosi poraženec drugega kroga predsedniških volitev Anže Logar.