Na shodu bo potekalo več javnih predavanj na temo družbenih učinkov prohibicije in konoplje na splošno, dogajanje pa bodo popestrili znani slovenski glasbeniki in partnerji dogodka. Organizator - ljubljanska študentska organizacija (ŠOU) - bo seveda opozoril tudi na družbena, ekonomska in zdravstvena vprašanja prohibicije prepovedanih mamil.

Kot so sporočili iz ljubljanskega ŠOU-a, je moderna država v 20. stoletju s svojo politiko do mamil, ki jih je grobo razmejila na legalne in nelegalne ter posebej opredelila zdravila, ustvarila razmejitveno linijo v družbenem dojemanju področja mamil, ki negativno vpliva na verodostojne pristope preventive in dojemanja (ne)varnosti uživanja posameznih snovi.

Med zahtevami, ki jih predstavljajo, so popolna dekriminalizacija posedovanja prepovedanih mamil za lastno uporabo, omogočanje gojenja konoplje za lastno uporabo s ciljem zmanjšati črni trg ter vzpostavitev podlag za izvajanje raznovrstnih programov na področju zmanjševanja tveganj in škode.

Med drugim zahtevajo tudi, da se snovi (primarno konopljo), za katere obstaja obsežna znanstvena dokumentacija uporabnosti v medicini, prekvalificirajo iz prve v drugo oz. tretjo skupino prepovedanih mamil, kar bi omogočilo pristojnim in kvalificiranim institucijam presojo o (ne)uporabnosti v zdravstvene namene. Organizatorji dogodka pa pričakujejo tudi poglobljen razmislek o primernem sistemu državne in mednarodne regulacije substanc, ki ne temelji izključno na prepovedi.

Več je za MMC povedal organizator ter minister za socialo in zdravstvo v okviru ŠOU-a v Ljubljani, Klemen Balanč.

Po štirih letih znova Marihuana marš? Kaj je bil razlog za premor in kaj je razlog za vrnitev?
Razlogov je več. Doživeli smo nekatere družbene spremembe pri nas, predvsem pa v tujini. Gre tudi za precejšen vpliv dogodkov v ZDA, predvsem pa za percepcijo konoplje kot mamila oziroma rastline. Predvsem pa smo hoteli pokazati, da se ni vredno boriti le za vprašanja eksistence, v kar nas silita neoliberalizem in turbokapitalizem, kjer se ljudje angažirajo le še, ko gre za njihovo družbeno eksistenco. Na napredek, napredne družbene ideje pa smo kar nekako pozabili. Z Marihuana maršem skušamo tako tudi obuditi civilno družbo, da bi se začela ponovno zavzemati tudi za neke druge napredne ideje. Samo liberalna družba je namreč lahko družba znanja.

Konoplja kot instrument, ključ do širših družbenih sprememb?
Ne toliko konoplja sama kot pa učinki, ki jih prinašajo njena prohibicija. Obstajajo velike težave s stigmatizacijo uporabnikov konoplje in njihovo kriminalizacijo. Na eni strani so droge, kot sta tobak ali alkohol, ki mestoma nista le družbeno sprejemljiva, ampak celo zaželena ...

... in sladkor, kot smo lahko videli v četrtkovi Tarči ...
... tudi, tako je. Na drugi strani so ilegalne droge. Ena izmed njih je konoplja. Njeni uporabniki so nepravično stigmatizirani, kriminalizirani in potisnjeni na rob družbe. Danes naslavljamo tovrstne težave. Razbiti stigmo, da so uporabniki konoplje leni, nezaposljivi ljudje, ki zgolj tavajo v življenju. Želimo pokazati, da gre za "normalne" člane družbe, ki lahko v tej družbi tudi "normalno" funkcionirajo. Kot lahko kadilci tobaka ali rekreativni uživalci alkohola.

Omenjate tuje primere: ameriški zvezni državi Washington in Kolorado, pa Urugvaj ... so to primeri, iz katerih želite v Slovenijo prenesti tudi konkretne prakse?
Celotna ekipa Marihuana marša se poskuša distancirati od predlaganja rešitev, ker to ni naloga civilne družbe. Naloga civilne družbe je opozoriti na obstoječe težave, naloga države in oblasti pa je, da poišče ustrezne rešitve.

Pred meseci je iniciativa zbrala več kot 5.000 podpisov in v državnozborsko obravnavo poslala zakon o konoplji. Res je, da je obravnaval predvsem medicinsko in industrijsko rabo konoplje. Politika je zakon označila kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Civilna družba je torej nekaj že naredila, na državo pa še čakate?
Zakon je vlada zavrnila kot neustrezen. Zagotovo je razlog, da politične volje še ni. Če za spremembe ni pritiska od spodaj navzgor, je to pač politično občutljiva tema, za katero se postavijo in javno zavzamejo le redki politiki. Zavzemanje za medicinsko ali rekreativno rabo konoplje je še vedno nekako družbeno nezaželeno. Politiki, ki so pač odvisni od javnega mnenja in priljubljenosti v svojem volilnem telesu, se včasih težko javno izpostavijo. Sem pa prepričan, da veliko politikov, ki sedijo v državnem zboru, osebno podpira spremembe zakonodaje.

Morda jo celo kdo uporablja. Pred zadnjimi Marihuana marši smo bili priča tudi precej ostrim izrazom nasprotovanja maršu, pa tudi podpore iz političnih vrst. Letos?
Moram povedati, da smo zelo zadovoljni s sodelovanjem gospoda Gantarja in stranke Zares (Gantar bo na današnjem dogodku predaval, op. a.), ki se je zavzela za dekriminalizacijo, prav tako pa je na nedavni okrogli mizi sodeloval Marko Pavlišič iz Državljanske liste, ki je javno izrazil podporo. Ostali politikov, predvsem kandidati na evropskih volitvah, na katere smo naslovili vprašanja glede morebitne legalizacije, pa so nas rahlo razočarali. Nekako smo razumeli, da so se morali med politično kampanjo organsko distancirati od tega vprašanja. Opažamo predvsem vzorec, v katerem se skušajo manjše, bolj marginalne stranke pozicionirati pri širših družbenih vprašanjih, medtem ko se bolj etablirane politične strukture bolj perečih tem rajši izogibajo.

Je bilo pri prijavi današnjega shoda kaj težav?
Ne. Mestna občina in policija sta nam šli zelo "na roko". Oboji so brez zadržkov dali zeleno luč za izvedbo.

Kakšen je "poslovnik" morebitne rabe konoplje na današnjem shodu?
Zagotovo kot organizatorji ne pozivamo nikogar, da krši zakon in vse veljavne predpise v Republiki Sloveniji. Se pa na tovrstnem političnem shodu lahko zgodi, da si bo kdo privoščil zvitek, od policistov na sami lokaciji pa bo odvisno, ali bodo to tolerirali ali ne.