A bolj kot razmišljamo, tuhtamo, brskamo, beremo in poslušamo strokovnjake "pro et contra", bolj se kot edina luč na koncu tunela, ki ni nasproti vozeči vlak, ponuja ena sama možnost. Zato globoko vdihnimo, zadržimo sapo in izkričimo desetletja znani bojni krik: "Legalizirajte jo!"

Na nacionalnem radiu navijati za legalizacijo marihuane bi bilo še pred časom kaznivo, a zadnjih nekaj mesecev je prineslo dramatične spremembe tudi pri "travi"! Zelo na hitro in preprosto: Urugvaj jo je legaliziral, zdaj še ameriška zvezna država Kolorado. Pri nas je zakon o legalizaciji v zakonodajni proceduri, dejstva za in proti so že dolgo javna tvarina, tako tudi pričujoči zapis ne more storiti nič resnično dramatičnega, mimo čistega navijaštva.

A kljub temu nekaj razkritij smešne dvoličnosti, ki še vedno preprečuje legalizacijo. V državi, kjer je javno omamljanje z alkoholom iniciacijski postopek celotnih generacij in kjer je pijančevanje osnovni motiv dobršnega dela umetniške produkcije, je zaviranje uporabe marihuane v rekreativno uporabo smešno. V državi, kjer je medicinska korupcija dosegla kriminalne razsežnosti in povzroča vsakodnevno milijonske škode, je prepoved uporabe indijske konoplje v medicinske namene vprašanje, ki že posega na področje medicinske etike. Milijoni odtekajo za sintetične učinkovine, katerih stranske učinke je komaj mogoče natisniti in zložiti v škatlico, naravna in učinkovita alternativa pa je prepovedana in preganjana.

V državi, katere turistične znamenitosti so nekaj "ofucanih" hotelov, luknja v zemlji in pastoralna pokrajina, popackana z vijoličastimi fasadami, je namenoma zanemarjena možnost nekajkratnega povečanja turističnega priliva, najmanj nerazumljiva.

V državi, kjer kmetijstvo tarna nad majhno dodano vrednostjo, naravnimi ujmami in kjer se podeželje spoprijema z izseljevanjem mladih in splošno brezperspektivnostjo, je možnost uvedbe nove, tržno uspešne kulture, revolucija, ki bi lahko oživila ne samo panogo, temveč celotne predele.

Kot priznavajo organi pregona v vseh, z drogami prizadetih okolij, je globalna vojna proti zlorabi drog povsem neučinkovita in potrebni bodo radikalno drugačni pristopi, saj današnja represivna politika, ne le da ni zajezila epidemije, temveč mnogokrat spodbuja kriminal in celo terorizem.

Argumenti za so jasni, že večkrat predstavljeni in prav zaradi njih je nelegalizacija oziroma prepoved še toliko bolj nerazumljiva. A poglejmo si na kratko argumente proti legalizaciji:

Razpad sistema vrednot zaradi omamljenosti celih generacij.
Tega že imamo brez trave.
Slabšanje javnega zdravja.
Tudi tega že imamo brez trave.
Kvaren vpliv na mladino, ki postane letargična in nekreativna.
Tudi to pravkar doživljamo tudi brez trave.
Povečanje kriminala, prostitucije in revščine.
Tudi to se nam pravkar dogaja, spet brez trave.
Povedano na kratko. Z legalizacijo marihuane se nam ne more zgoditi nič hujšega od tega, kar pravkar živimo.

Najbolj smešen pa je argument, ki govori o tem, da marihuana na naših prostorih nima tradicije. Pustimo ob strani nekaj prekrasnih dosežkov ilegalnih gojiteljev in opozorimo na čas zgodnjih sedemdesetih, ko se je ena največjih umetniških, civilnodružbenih in tudi političnih revolucij zgodila prav na ramenih marihuane. Žal še vedno v ilegalnem podzemlju živi več zgodb o travi, kot je zgodb o katerem koli družbenem fenomenu in presenečeni bi bili, koliko izmed današnjih očetov naroda je pred desetletji "zvijalo", kot se reče.

Z legalizacijo ne bi zgolj normalizirali naše sedanjosti in dali nekakšne svetlejše možnosti naši prihodnosti, temveč bi, med veliko moralno amnestijo, dovolili, da bi lahko neodvisno ocenili vlogo in pomen marihuane v preteklosti naše skupnosti.

Boj za legalizacijo marihuane naj bo, da ne bo napačno interpretirano, boj vseh; ne le rekreativnih uživalcev, uživalcev zaradi medicinskih razlogov ali ilegalnih pridelovalcev. Enostavno je legalizacija pravilna družbena odločitev, ni pa za podcenjevati nasprotnikov, ki so zbrani predvsem na okopih, pred do zdaj edinim dovoljenim "opijem za ljudstvo"!

Zapisi iz Močvirja na Valu 202