Predsednik vlade Borut Pahor je v govoru na osrednji državni proslavi na predvečer dneva priključitve Primorske k matični domovini, ki ga sicer obeležujemo danes, v Kobaridu spregovoril o "boju Slovencev" od fašizma do danes.

"Primorci imamo svojo himno Vstala Primorska, ob kateri vstanemo vsi, ne glede na svoje nazore in politično prepričanje, kar kaže na čvrsto pripadnost skupni identiteti," je dejal premier in dodal, da je himna oznanilo enotnosti, ki se prenaša iz roda v rod in je "ne želimo pozabiti". "Gre za vedno aktualno zavedanje naše volje, da se upremo vsemu, kar omejuje našo svobodo," je povedal premier in dodal, da se je treba oddolžiti vsem, ki so "omogočilli, da danes razmišljamo svobodno".

Pahor se je v govoru spomnil zgodovinskih prelomnic vse od Rapalske pogodbe leta 1920 do Pariške leta 1947 ter boja tigrovcev proti fašizmu. "Odločitev za odločitev za narodnoosvobodilni boj je bila ključna izkušnja s fašizmom," je poudaril in nato spomnil tudi na vojno za samostojno Slovenijo leta 1991.

"Današnji problemi so drugačni in zahtevajo drugačen napor"
Pahor je v govoru izpostavil tudi aktualno dogajanje, in sicer vprašanje meje s Hrvaško. "Problem je velik in ga v zadnjih 18 letih nismo uspešno rešili. Zadnji predlog zdaj vzbuja upanje, da bo vprašanje v razumnem času rešeno," je dejal Pahor in dodal, da vlada sicer vso pozornost namenja tudi premagovanju gospodarsko-finančne krize.

"Zavoljo krize ne živimo najlažjega časa. Svoboda sicer ni ogrožena v elementarnem smislu, vendar v ekonomskem in socialnem. Če hočemo zavarovati blaginjo naših ljudi, moramo biti socialno povezana družba," je dejal premier in znova poudail tudi pomemebnost konkurenčnosti.

Preden je vsem prisotnim, med njimi so bili tudi predsednik republike Danilo Türk, predsednik DZ-ja Pavle Gantar in več ministric in ministrov, čestital "za vaš in naš praznik" pa je še dejal, da ve, "da bomo premagali probleme tega časa, pri čemer bomo vsi zmagovalci in ne le nekateri".

Zaznamovanje Pariške pogodbe
Osrednje slovesnosti ob državnem prazniku, s katerim zaznamujemo vrnitev Primorske k matični domovini, se je sicer udeležilo 1.500 ljudi. 15. septembra leta 1947 je namreč začela veljati Pariška pogodba, ki je takratni Jugoslaviji vrnila velik del zahodne Slovenije.

Proslava je skozi oči boja za pravico do uporabe lastnega jezika gledalcem približala občutenje primorskih Slovencev v času od obdobja fašizma do sodobnosti. Rdeča nit programa je bil stavek: "Še vedno govorimo slovensko." Stavek so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila uporaba slovenščine v javnosti prepovedana, ljudje na severnem Primorskem pogosto zapisovali na deščico in jo pri obnovi hiše spravili pod tla za prihodnje rodove.

Za slovenščino se je treba še vedno bojevati
Kulturni program je prikazal dogajanje od leta 1938, ko bi se moral v Kobaridu zgoditi atentat na Mussolinija, do odhoda zavezniških sil in priključitve Primorske k matični domovini leta 1947, dotaknil pa se je tudi revolucionarnega leta 1968, padca meje med Slovenijo in Italijo ter sodobnega časa, ko se je potrebno za slovenščino še vedno bojevati.

Na slovesnosti, ki se je končala s himno Vstala Primorska, je nastopilo okoli 200 nastopajočih, med drugimi pevka Lara Baruca, igralci Silva Čušin, Alida Bevk in Bine Matoh ter saksofonist Klemen Kotar. Program sta sooblikovala režiserja Marjan Bevk in Zdravko Duša.