Penko je pravnik, ki ima izkušnje tako s sodniškim kot tudi s tožilskim in z odvetniškim poklicem. V svoji karieri je bil med drugim direktor Urada za preprečevanje korupcije in vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala. "Žalostno dejstvo je, da sem se med odvetnike odpravil predvsem zato, ker sem bil odstranjen iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala kot moteč faktor, čeprav se je zdaj dokončno izkazalo, da so bile moje odločitve strokovno pravilne," je o tem dejal v MMC-jevi klepetalnici.

Njegovo izločitev iz te skupine je zaradi zadeve Orion zahtevala generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Brezigarjeva je v zadnjem času deležna nekaterih kritik, predvsem pa so vidna navzkrižja s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem. Penko o tem pravi, da generalni državni tožilec "absolutno ne bi smel imeti nobenega opravka s politiko, razen da v okvirih kriminalne politike, ki si jo kot dologoročni cilj zastavi država, skrbi za enotno politiko pregona kaznivih dejanj. Vse drugo so deviacije, ki lahko nepopravljivo škodijo pravni državi."

Na težave v sodstvu že dolgo opozarja
In prav na delovanje prava in pravne države ima sam pogled z različnih perspektiv, zato so njegovi komentarji pogosto kritični. "Sodstvo že dalj časa deluje v pogojih, ko vanj ni zaupanja, ko je dostikrat dežurni krivec in po potrebi tudi žrtev drugih dveh vej oblasti, ko nima dovolj finančnih sredstev za ustrezno nagrajevanje sodnikov, ko se nekateri temeljni predpisi spreminjajo s prihodom vsakokratnega novega pravosodnega ministra, ko sistem selekcije v resnici ne deluje na način, da bi najboljši pravniki na vrhuncu kariere postali sodniki na področjih, ki jih najbolj obvladujejo," našteva.

Čeprav na težave v sodstvu sam in še nekateri kolegi opozarjajo že dolga leta, opozarja, da se še nič ni premaknilo na bolje. Prej nasprotno. In zakaj je tako? "Marsikoga bi pri tem lahko bolelo, marsikateri ceh bi bil prizadet, zato si do zdaj še nihče ni upal v resnici ugrizniti v to kislo jabolko. Vprašanje, kdo bo to storil, če sploh kdo, je seveda vprašanje za milijon dolarjev."

Manj sodnikov z višjimi plačami
Rešitve za učinkovitejše sodstvo tudi ne vidi v a priori višjih plačah, saj je prepričan, da če bodo razmere v pravosodju kdaj konceptualno urejene, bo to morda pomenilo dosti manj sodnikov, kot jih imamo zdaj. "Ti pa bi si po mojem mnenju zaslužili vsaj dvakratnik trenutne plače," dodaja.

Tudi sam bi se v sodniške vode še rad vrnil, saj se je najbolj našel ravno kot sodnik. A to le, "če bi sodstvo delovalo v normalnih razmerah," poudarja.