Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je prestala glasovanje o razrešitvi, ki sta jo predlagali opozicijski politični stranki SDS in NSi. O tem, standardu komunikacije, trgovini z orožjem in še marsičem se je z Urško Klakočar Zupančič v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Sorodna novica DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič

Današnje glasovanje o vaši razrešitvi je bilo na svojevrsten način vrhunec napetosti med opozicijskimi poslankami in vami osebno. Vaše sporočilo po glasovanju je bilo, da boste svoje delo opravljali enako kot do zdaj in da je treba še veliko storiti za dvig ravni komuniciranja v državnem zboru. Ali to pomeni, da vi svojega komuniciranja, ki je bilo tudi predmet kritik, ne boste spreminjali?
Gre predvsem za komuniciranje ad personam. V državnem zboru se bo vedno govorilo kritično, cinično, tudi sarkastično, tudi kakšni slabšalni izrazi se bodo uporabili. S tem ni nič narobe, dokler ne merimo s tem na osebo, torej na osebno raven in na osebne karakteristike, na katere oseba ne more vplivati. To je tisto najbolj problematično.

Eno so očitki glede domnevnega omejevanja zakonskih in poslovniških možnosti, ki jih opozicija ima, ampak to je bolj pravno vprašanje. Ko pa gre recimo za odvzemanje besede, komentarje med vodenjem, tu se je nevtralnemu opazovalcu težko znebiti občutka, da gre za igro, ki jo igrata obe strani. Ena izmed bralk v enem časopisu je v zadnjih dneh napisala, da gre za šov, predstavo, kjer vi sodelujete. Se temu ne morete odpovedati?
Ja, pravzaprav imate prav. Dejansko je to težko. Res gre v parlamentu velikokrat za videz merjenja moči, to se pravi za neko predstavo za javnost, in bi lahko kar pritrdila vašim besedam. Zato pravim, da bodo besede velikokrat tudi slabšalne, tudi težje. Česar pa se moramo resnično izogibati, je tisto, kar prizadene človeka. To pa je, ko se referiramo nanj in na njegove lastnosti ter njemu povemo, da je slab človek oziroma ga okarakteriziramo kot nekoga, ki nam ni všeč, in to meri na njegove lastnosti, na katere včasih sploh ne more vplivati.

Če je bil danes vrhunec – ne sicer v dobrem pomenu besede –, ali pričakujete, ali vidite možnost, da bi na obeh straneh stopili en korak nazaj? Vi ste prvi med enakimi. Vi bi lahko storili prvi korak.
Izjemno težko je napovedati, kaj se bo zdaj zgodilo. Vsekakor ostajam resnično zavezana pravni državi, ustavi, zakonom in pravilnemu tolmačenju poslovnika. To se pravi, tolmačenju poslovnika, ki ne bo zaustavljalo zakonodajnega procesa, ampak bo delovalo v največjo dobrobit državljank in državljanov. In če tukaj ne bo posluha od katere koli poslanske skupine, koalicije ali opozicije, je to meja, ki je ne morem in ne smem prestopiti, ne kot pravnica ne kot človek.

Sorodna novica Nedopustnost razpisa referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je prav danes objavilo odločbo, da sklep nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo. Zahtevo za oceno ustavnosti sklepa, ki ste ga pa predlagali vi, je podal SDS. Ampak po drugi strani ustavno sodišče v tem postopku ni presojalo skladnosti novele zakona o parlamentarni preiskavi. O tem bo lahko presojalo, če bo na ustavno sodišče vložena pobuda ali zahteva za oceno ustavnosti. Ali lahko to razumemo, kot da merjenje med vami in SDS-om na ustavnem sodišču v tem primeru še ni odločeno?
V primeru zakona o parlamentarni preiskavi ni prav, da govorimo o merjenju moči. Gre za izjemno pomemben zakon. Gre za pooblastila državnega zbora, ki lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki lahko posegajo v pristojnosti drugih neodvisnih državnih organov ali pa v sodno vejo oblasti. To je tako pomemben zakon, da nas je nanj opozarjala Evropska komisija. Ustavno sodišče je sprejelo več odločb, v katerih je opozarjalo na neustavnost tega zakona, ker je bila najstarejša odločba, ki je bila neizvršena, iz leta 2011, sem se lotila noveliranja tega zakona. Ta zakon je doživel vse zakonodajne ovire, ki jih neki predlog lahko doživi na svoji poti. Od tega, da je bil znova vložen ta nesrečni predlog za posvetovalni referendum, do veta državnega sveta, zdaj preizkusa oziroma potem predloga za naknadni zakonodajni referendum, in pa preizkusa sklepa o nedopustnosti naknadnega zakonodajnega referenduma. Prepričana sem, da bo zakon po tem, ko bo začel veljati, šel tudi v ustavni preizkus. To se pravi, da bo sodišče presojalo skladnost zakona, ne samo tega sklepa kot zdaj, ampak zakona z ustavo. Prepričana sem, da se bo tudi to zgodilo, in če se bo še to zgodilo, potem bo to predlog, ki je šel čez čisto vsako sito, ki je v zakonodajnem postopku mogoče.

Sorodna novica Umik tajnosti glede trgovine z orožjem 1991–1994? Premk: Pravico imamo vedeti, kaj se je dogajalo.

V kontekstu merjenja moči med vašo stranko in SDS-om se da razumeti tudi današnjo vložitev zakona v parlamentarni postopek, s katerim tudi vi, ki ste ena izmed treh predlagateljic, predlagate, da se z dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo med letoma 1991 in 1994 umakne oznaka tajnosti. Čas vložitve je precej nenavaden, o tem se niste posvetovali s koalicijskimi partnerji. Lahko to pojasnite?
Mi smo o tem razmišljali že veliko časa prej. Trgovina z orožjem je tak madež na nas, v zgodovini naše države, da bi bilo prav, da se umakne stopnja tajnosti z dokumentov, ki so nekateri stari že več kot 30 let.

In so bili v državnem zboru. Ampak vsebino teh dokumentov javnost v principu pozna, ker se je o tem ogromno pisalo.
Ja, ampak to je samo interpretacija teh dokumentov. Javnost teh dokumentov ni videla, ker imajo stopnjo tajnosti. Naj si javnost zdaj sama ustvari mnenje. Nekaj popolnoma drugega je, ko dobiš vir ali interpretacijo.

Mar niste tu na spolzkem terenu? Ker bi se to dalo razumeti kot poskus diskreditacije, recimo konkretno Janeza Janše. Navsezadnje zaradi teh zadev, o katerih govorite, nihče ni bil nikoli obtožen. To se zdi pred prihajajočim predvolilnim bojem zelo prikladno.
Ne vem, zakaj bi to bil poskus diskreditacije. Ne vem, kaj vse je v teh dokumentih. Takrat sem bila mladoletna, nisem prebrala vseh knjig o teh orožarskih poslih. Ne vidim, kako bi to bil poskus diskreditacije kogar koli. Verjamem, da je bilo v to vpletenih več ljudi. Ampak glede na to, da se ta tema neprestano ponavlja in neprestano interpretira, naj se že enkrat dokumenti, ki so toliko stari, da je prav, da se zdaj odstrani ta oznaka tajnosti oziroma zaupnosti, pokažejo javnosti.

Ampak da se o tem niste posvetovali s koalicijskimi partnerji, je pa dokaj nenavadno.
Tukaj vam bom zelo težko povedala, kakšno je bilo posvetovanje s koalicijskimi partnerji, ker nisem prva nosilka tega predloga. Sem sopodpisnica, pridružila sem se prvopodpisniku predvsem iz razloga predstojnice organa, kjer se ta dokumentacija hrani. Zdi se mi prav, da ljudje vidijo, kaj hranimo v naših arhivih.

Sorodna novica Razkritja nepravilnosti v policiji

V preiskovanju nepravilnosti o delu Centra za varovanje in zaščito so kolegi v Tarči prišli tudi do informacije, da naj bi bili vi žrtev nepooblaščenega zbiranja informacij o vašem varovanju. Ste kadar koli imeli občutek, da se je to dogajalo?
Bila sem izjemno presenečena, ko sem slišala za te informacije. To je bilo zame nekaj popolnoma novega. Službi za varovanje sem zaupala. Tu ni razloga, da jim ne bi zaupala naprej, ker konkretnih dejstev, kaj točno se je zbiralo glede česa, kdaj in pa dokazov o tem nimam in si ne drznem kazati s prstom na kogar koli, da je resnično počel nekaj nezakonitega, če nisem o tem prepričana, saj lahko komu naredim veliko krivico. Za zdaj ni nobenega razloga, da bi dvomila o zakonitosti in pravilnosti delovanja varnostne službe. Tudi z vsemi varnostnicami in varnostniki imam zelo dober odnos, profesionalen odnos, njihovo delo sem vedno jemala kot profesionalno in sem se in se še počutim varno.