Trije slovenski ustavni pravniki Matej Avbelj, Andraž Teršek in Jurij Toplak nasprotujejo napovedani spremembi ustave glede financiranja osnovnega šolstva.

Koalicijski poslanci, poslanci Levice ter poslanki Stranke Alenke Bratušek so z dvotretjinsko večino vseh poslancev, s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim je začel postopek za dopolnitev ustave glede financiranja osnovnega šolstva.

Ustavno komisijo mora zdaj pripraviti predlog ustavnega zakona, s katerim bi sedanji 57. člen ustave, ki med drugim govori, da je izobraževanje v Sloveniji svobodno, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, spremenili tako, da bi tem določilom dodali še amandma, da se javne šole financira iz javnih sredstev, osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah pa da se lahko sofinancira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon. To bi pomenilo, da višino sofinanciranja zasebnih osnovnih šol s strani države z zakonom posebej določi DZ.

V izvedbeni del ustavnega zakona pa naj bi tudi zapisali, da je treba zakone, ki urejajo področje financiranja vzgoje in izobraževanja, s spremenjenim členom ustave uskladiti v roku treh mesecev.

Glavni namen tokratnega spreminjanja ustave je razveljavitev odločbe ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je državni zbor kršil pravico otrok in njihovih staršev do brezplačnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja ne glede na ustanovitelja šole.

Nasprotovanje ustavnopravne stroke
S postopkom spreminjanja ustave zaradi nezadovoljstva z odločbo ustavnega sodišča se ne strinjajo trije slovenski ustavni pravniki Matej Avbelj, Andraž Teršek in Jurij Toplak.

"Vladajoča koalicija, ki jo vodi profesor ustavnega prava, je več kot tri leta odločbo ustavnega sodišča preprosto ignorirala. Pravice slovenskih otrok do enakopravne obravnave na področju obveznega osnovnošolskega izobraževanja so tako ostale kršene. Tako ravnanje je ustavnopravno nevzdržno. V luči dejstva, da so človekove pravice odraz politične morale, pa je tudi moralno zavržno," so zapisali.

Po njihovem mnenju takšno ravnanje, za katerega oblast vsa ta leta ni navedla prav nikakršnega ustavno dopustnega razloga, ki bi prestal vsaj presojo razumnosti, pomeni zlorabo pravne oblike ustavnega amandmaja.

"Gre torej ne le za nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, za kršitev temeljnih ustavnih pravic otrok in njihovih staršev, gre za kršitev bistva ustavne demokracije. Ta bi bila, v primeru svoje uresničitve, pred ustavnim sodiščem sankcionirana z ugotovitvijo neustavnosti ustavnega amandmaja," dodajajo in pozivajo tako DZ, kot predsednika vlade, da ta ustavnopravno nesprejemljiv in moralno zavržni postopek spremembe slovenske ustave, ki tudi sicer ne uživa nikakršne podpore med slovensko ustavnopravno stroko, nemudoma ustavi.