Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Marko Šorli je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Ustavno sodišče je v odločbi spomnilo, da ustava v 90. členu predvideva zakonodajni referendum, drugi odstavek tega člena pa določa primere nedopustnosti zakonodajnega referenduma, in sicer referenduma ni dopustno razpisati med drugim o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

V teh primerih tako sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da ustavno sodišče pri presoji odločitve DZ-ja o nedopustnosti referenduma, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami, temveč mora presoditi le, ali gre za zakon v smislu drugega odstavka 90. člena ustave.

Ob tem so še poudarili, da je ustavno sodišče z dvema odločbama ugotovilo, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da spremembe družinskega zakonika odpravljajo protiustavnosti, ugotovljene z navedenima odločbama.

Ustavno sodišče tudi pritrjuje državnemu zboru, da opredelitev zakonske zveze, ki posledično vpliva tudi na opredelitev potencialnih upravičencev do skupne posvojitve, dobesedno sledi načinu izvršitve iz odločbe ustavnega sodišča.

Kot pavšalne je označilo očitke predlagateljev, da spremembe zakonika ne pomenijo zgolj odprave ugotovljenih protiustavnosti tudi zato, ker naj bi sprememba opredelitve zakonske zveze posredno vplivala tudi na vsa tista pravna področja, na katerih zakonodajalec na institut zakonske zveze veže določene pravne posledice. "Od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo v pravnem redu Republike Slovenije samo iskalo zakone in njihove posamezne določbe, na katere naj bi vplivala nova opredelitev zakonske zveze," so navedli.

Sicer pa tudi če opredelitev zakonske zveze povzroča pravne posledice (učinke) na drugih pravnih področjih, to ne pomeni, da zakon ne pade v izjemo, ki jo določa 90. člen ustave, so navedli ustavni sodniki.

Glede na navedeno tudi niso presojali o očitkih predlagateljev o protiustavnosti sprememb družinskega zakonika, ti so lahko predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti, ko bo ta začel veljati.

Ustavno sodišče še poudarja, da je v Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je to, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine.

Ločeni mnenji Svetliča in Šorlija

Svetlič je v ločenem mnenju predvsem problematiziral odločbi ustavnega sodišča, ki sta bili podlaga za spremembo družinskega zakonika in s katerima je ustavno sodišče pravice istospolnih pri poročanju in posvojitvah otrok izenačilo s pravicami oseb različnega spola.

Kot je zapisal, je glede zakonske zveze vedno javno zagovarjal, da je treba pravice istospolnih izenačiti s pravicami, ki jih uživajo osebe, ki sklenejo zakonsko zvezo, saj te pravice izhajajo iz golega dejstva, da so istospolno usmerjeni ljudje del skupnosti.

"Toda upoštevati moramo, da obstaja še eno dejstvo: da pomembno število ljudi meni, da obstaja razlika med zvezo med istospolnimi osebami in raznospolnimi. In tudi to dejstvo bi moralo uživati spoštovanje, enako kot prvo. Način spoštovanja obeh 'dejstev' je po mojem mnenju predstavljala prejšnja ureditev," je zapisal.

Glede odločbe, ki je istospolnim parom omogočila možnost posvojitve otrok po enakih merilih kot parom različnega spola, pa je navedel, da je ustavno sodišče samo jasno zapisalo, da pravica do posvojitve ni človekova pravica: "Zaradi tega bi se morala presoja ustaviti že na prvi stopnji testa."

Šorli pa je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da se sicer ne strinja z odločbama ustavnega sodišča, s katerima je to istospolne pare pri porokah in posvojitvah izenačilo s pari različnega spola, a sta bili obe sprejeti na veljaven način ter sta dokončni in pravno zavezujoči.

"Spoštovanje sodnih odločb, tudi odločb ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije," je zapisal.

Koalicija za otroke gre napoveduje nadaljevanje boja za pravice otrok in staršev

Na ustavno sodišče sta 11. novembra pritožbo na odločitev DZ-ja glede nedopustnosti razpisa referenduma o družinskem zakoniku vložila sovoditelja koalicije Za otroke gre Aleš Primc in Metka Zevnik.

Otrok potrebuje mamo in očeta, česar ne more spremeniti noben zakon in ustavno sodišče, ob odločitvi ustavnega sodišča o ustavnosti sklepa o zavrnitvi referenduma o spremembah družinskega zakonika vztraja Metka Zevnik, ki napoveduje, da bodo "potrpežljivo nadaljevali boj za pravice otrok in staršev".

V odzivu na odločitev ustavnega sodišča je Zevnik presodila, da je sodišče "zaradi zahtev" skupnosti LGBTQIA+ podredilo pravici do največje koristi otroka in do varovanja materinstva in očetovstva ter pravico staršev do vzgoje svojih otrok, pa tudi pomen zakonske zveze za zasnovanje družine. Kot je zapisala, je ustavno sodišče s prepovedjo referenduma "vstopilo v 'rušilno moč negativne svobode', kot to poimenuje ustavni sodnik Rok Svetlič".

Po njenih besedah si bodo v koaliciji Za otroke gre prizadevali, "da v vrtcih in šolah ne bodo otrok učili, kako spreminjati spol in spolno usmerjenost". Po tokratni ustavni odločitvi je odgovornost mater in očetov za vzgojo otrok še večja, je prepričana. Za pogovor z otroki in spremljanje, kaj se dogaja v vrtcih in šolah, naj si starši in stari starši zato vzamejo še več časa, je predlagala.

Spremembe družinskega zakonika je DZ po odložilnem vetu DS-ja sprejel v oktobru, pri čemer je sledil odločitvi ustavnega sodišča, s katero je to istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in jim dalo možnost, da bodo centri za socialno delo pri posvojitvah otrok primernost istospolnega para pretresali po enakih merilih, kot to počnejo pri raznospolnih parih.

S spremenjeno definicijo zakonske zveze in ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje bi partnerji v teh zvezah postali izenačeni tudi v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, ter tudi na drugih pravnih področjih.