Hkratno opravljanje dela policista ter izvajanje funkcije nepoklicnega župana, podžupana ali občinskega svetnika prepovedujeta 7. in 8. odstavek 43. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Omenjeni člen zakona določa, da policistu, ki prevzame kakšno od teh nepoklicnih funkcij, preneha delovno razmerje policista.

Ustavni sodniki menijo, da prepoved sicer pomeni poseg v pravico do kandidiranja na volitvah, ki je varovana v okviru pasivne volilne pravice, pa tudi, da gre za pomembno oviro pri uresničevanju pravice, saj policiste odvrača od sprejetja svobodne odločitve za kandidiranje na lokalnih volitvah. Ti se morajo namreč odločiti, ali so za aktivnejše sodelovanje pri uresničevanju lokalne samouprave pripravljeni tvegati izgubo varne zaposlitve in prekinitev poklicne kariere.

Vendar so na podlagi testa sorazmernosti presodili, da je poseg v pasivno volilno pravico skladen z ustavo, saj je varstvo pravic drugih ustavno dopusten cilj za poseg v pravico. Policisti imajo namreč med drugimi pristojnostmi, ki intenzivno posegajo v posameznikovo svobodo, tudi pristojnost uporabe prisilnih sredstev, ki pomeni neposredni odraz monopola fizične prisile.

"Zato se pri njih ne sme pojaviti dvom, da policija kot celota ali posamezni policist svojih nalog ne opravlja strokovno, politično nevtralno in nepristransko," je soglasno odločilo ustavno sodišče in dodalo, da ima država dolžnost sprejeti zakonodajo, ki preprečuje nastanek položajev, ki bi lahko vzbujali upravičen dvom o politično nevtralnem in nepristranskem izvajanju policijskih pristojnosti.

Ustavo sodišče je presodilo tudi, da takšna ureditev ni v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave, in sicer tako glede primerjave policistov z vojaki, uradniki oziroma z drugimi poklicnimi funkcionarji, ki sicer lahko opravljajo dodatno dejavnost. Prav tako prepoved ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, saj po mnenju ustavnih sodnikov v obravnavni zadevi ni prišlo do poslabšanja pravnega položaja policistov, ki so v času uveljavitve prepovedi že opravljali eno od funkcij lokalnega funkcionarja. Prepovedi namreč kljub dvoumnemu zakonskemu besedilu ni mogoče ustavno skladno razlagati na način, da učinkuje na pretekle pravne položaje, temveč ima učinke zgolj na prihodnje položaje, so še dodali.

Ločeno pritrdilno mnenje predsednika ustavnega sodišča

Čeprav je pritrdil drugim sodniškim kolegom, se mnenje Mateja Accetta nekoliko razlikuje, zato je v ločenem pritrdilnem mnenju zapisal, da po njegovi presoji v obravnavani zadevi ne gre za poseg v pravico do kandidiranja oziroma ne za vprašanje pravice biti voljen in izvoljen, temveč za tretji vidik pasivne volilne pravice, pravice do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata.

"Pravilo glede nezdružljivosti funkcije, ki je potencialnim kandidatom znano vnaprej, sicer v vsakem primeru seveda lahko vpliva tudi na odločitev posameznika glede tega, ali bo sploh kandidiral, vendar pa kandidiranje policistom ni onemogočeno, prav tako tudi ne pridobitev mandata v skladu z rezultati volitev," je dodal Accetto.