Na ustavno sodišče se je s predlogom zadržanja izvajanja zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih obrnilo devet bank. Zakon je 26. februarja po potrditvi v DZ-ju začel veljati po večletnih prizadevanjih Združenja frank. DZ je zakon potrdil na predlog državnega sveta, čeprav so banke ves čas opozarjale, da krši tako nacionalne kot evropske predpise.
Predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik je dejal, da odločitev ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, obžalujejo. "Smo pa še vedno prepričani, da bo zakon prestal ustavno presojo," je dodal. "Odločitev ustavnega sodišča je takšna, kot je. Mi jo seveda obžalujemo, ker posledice za banke, če bi bil zakon v izvajanju, ne bi bile tako hude, medtem ko za kreditojemalce zadržanje zaradi obresti, rasti tečaja franka, povezanega z vojno v Ukrajini in s splošno krizo, lahko povzroči težko popravljive posledice," je povedal Sušnik.
V Združenju bank Slovenije medtem pravijo, da bodo z odzivom počakali do objave celotne odločitve ustavnega sodišče in dokler te ne dobijo odvetniki, ki so za banke pripravili pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje zakona.
Na problematičnost zakona pred sprejemom opozarjali tudi v centralni banki
Po zakonu o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga je februarja podprlo 52 poslancev, morajo banke v posojila v frankih, sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico ne glede na stanje kredita. Ta se aktivira, ko znesek preostanka kredita zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete zaradi spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita.
Zakon retroaktivno posega v zakonito sklenjene pogodbene odnose in lahko povzroči precedens za druga pogodbena razmerja, negira odločitve sodišč, saj je bilo od 250 tožb v polovici primerov že odločeno, so ob vložitvi zahteve za ustavno presojo zapisali v Združenju bank Slovenije. Ob tem so poudarili, da je po njihovi oceni zakon ekonomsko in socialno neupravičen ter ogroža finančno stabilnost bančnega sistema.
Na problematičnost zakona so ves čas opozarjali tudi v centralni banki in izpostavili načelo pravne varnosti in posledično prepoved retroaktivnega učinka splošnih pravnih aktov. Zakon po njihovem mnenju ni skladen z evropskim in slovenskim pravnim redom, saj je za odvzem dovoljenja bankam v skladu z uredbo Sveta EU-ja izključno pristojna Evropska centralna banka, in ne Banka Slovenije, kot to določa zakon.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje