"Takšnemu načinu ves čas nasprotujemo, Združenje bank Slovenije ter pravna in ekonomska stroka pa vsa ta leta opozarjamo na izjemno škodljive posledice takšnega načina reševanja sporov, ki izhajajo iz veljavnih in zakonito sklenjenih pogodb, saj njihovo reševanje spada na sodišča," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo.

DZ, ki je zakon potrdil, in državni svet, ki je zakon vložil v parlamentarni postopek, po njenih besedah nista upoštevala nobenih argumentov ne združenja bank, ne stroke, ne nobene od institucij, kot so zakonodajnopravno služba DZ-ja, vlada, Banka Slovenije in Evropska centralna banka, kar se doslej še ni zgodilo. Agencija Moody's je napovedi za banke že spremenila v negativne, zdaj pa z drugimi bonitetnimi agencijami čaka na potezo ustavnega sodišča.

Kot je opozorila Zadravec Caprirolo, je zakon škodljiv, saj slabim ocenam za bančni sistem običajno sledijo slabše ocene za državo, kar bo prineslo višje stroške zadolževanja za vse. Negativnih posledic za banke ne morejo oceniti, ker je zakon nejasen, bo pa prinesel tudi posredne negativne učinke za druge, ker bi se lahko zgodilo, da bi se tretjina zaposlenih v posamezni banki ukvarjala samo s tem, kar jim nalaga zakon, je ponazorila.

Odvetnica Minu A. Gvardjančič, partnerica v odvetniški družbi Ketler & Partnerji, je povzela že znane argumente bank proti zakonu. Zakon je po njihovem prepričanju v neskladju z ustavo zaradi retroaktivnosti, krši načelo enakosti, jasnosti predpisov in varstvo osebnih podatkov, bankam jemlje pravico do sodnega varstva ter neupravičeno posega v njihovo zasebno lastnino in v svobodno gospodarsko pobudo.

Banke: Zakon je neizvršljiv

Devet bank, ki so posojila v švicarskih frankih ponujale od sredine leta 2004 do konca leta 2010, torej v obdobju, na katero se zakon nanaša, je sodišču predlagalo zadržanje izvajanja zakona tudi zato, ker je zakon neizvršljiv, je dodala Zadravec Caprirolo. Banke zaradi predpisov s področja varovanja osebnih podatkov za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred več kot 10 leti, ne razpolagajo več s podatki, zakon pa jim nalaga visoke kazni.

Banke za posojila, odplačana pred letom 2012, nimajo več podatkov, zakon pa predvideva odvzem licence, če banka v več kot desetih primerih v roku ne bo izvedla vseh zakonskih določil. "To bi pomenilo, da bi bilo devet od 15 bank v Sloveniji v postopku za odvzem bančne licence," je poudarila Zadravec Caprirolo in dodala, da bi to prineslo nedoumljive negativne posledice tako za prebivalce kot gospodarstvo in državo.

Zakon je tudi z ekonomskega vidika po mnenju profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Marka Pahorja "poln nesmislov". Eden od njih so navedbe predlagateljev zakona, da so se banke okoristile na račun ljudi, a banke so konservativne in strogo regulirane ter so obrestno maržo določale tako kot v drugih primerih. "Zakon posega v samo naravo poslovanja bank," je opozoril in dodal, da je za banke zelo škodljiv.

Zakon velja od sobote

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci posojil v švicarskih frankih je po večletnih prizadevanjih Združenja frank začel veljati v soboto. Banke mu nasprotujejo, saj menijo, da je treba problematiko, potem ko je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, reševati individualno, in ne sistemsko.