Reprezentativne sindikalne centrale so presojo ustavnosti zahtevale za dva člena sedmega protikoronskega zakona, ki se po njihovih besedah nanašata na prisilno upokojevanje starejših delavcev. Sindikati so ob zahtevi za presojo ustavnosti vložili tudi predlog za začasno zadržanje teh členov, saj menijo, da lahko pri delavcih pride do nepopravljive škode. Ustavo sodišče jim je v tem delu ugodilo, izhaja iz danes objavljene odločitve ustavnega sodišča.

Sindikati so ob vložitvi zahteve za ustavno presojo navedli, da je skladno z novo ureditvijo nadaljnji obstoj pogodbe o zaposlitvi po delavčevi izpolnitvi upokojitvenih pogojev izključno v rokah delodajalca. Tako obstaja nevarnost, da odpoved temelji na osebnih okoliščinah (npr. spol, invalidnost, osebno prepričanje).

Poleg tega naj bi bili po navedbah sindikatov delavci z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev že izpostavljeni pritisku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obravnavani naj bi bili kot strošek. Izpodbijana ureditev naj bi po ocenah sindikatov onemogočala tudi učinkovito sodno varstvo delavca. Možnost nove zaposlitve za delavce, prizadete z izpodbijano ureditvijo, pa so po mnenju predlagateljev bolj ali manj hipotetične.

Za starejše delavce po navedbah sindikatov obstaja tudi velika nevarnost nepovratne spremembe njihovega statusa iz delovne aktivnosti v upokojitev, posledice pa se bodo primarno kazale v njihovem slabšem materialnem položaju, poleg tega pa bodo po prepričanju sindikatov ti delavci ostali brez poklicnega udejstvovanja, lastnega potrjevanja z osebnim delom, občutka tako pridobljenega zadoščenja ter pomembnosti za družbo in s tem osebnega dostojanstva.

Odločitev ustavnega sodišča

Kot je v odločitvi navedlo sodišče, s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje in s tem pravice delavcev, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere, opozarjajo.

Po mnenju sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvajanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvajanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne, so zapisali.

Do svoje končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. decembra lani, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iztekel že na začetku marca.

7-2

Ustavno sodišče je sklep o začasnem zadržanju izvajanja členov zakonov o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.

Ministrstvo: Ne gre za prisilno upokojevanje

Na ministrstvu za delo v odzivu na odločitev ustavnega sodišča za začasno zadržanje zakonskih določil glede upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev poudarjajo pozitivne učinke nove ureditve za zaposlovanje mladih in zaposljivost starejših. Znova tudi opozarjajo, da ne gre za prisilno upokojevanje.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je na družbenem omrežju Twitter v odzivu zapisal, da še vedno stoji za ukrepom prekinitve delovnega razmerja ob izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino. "Gre namreč za ukrep, ki bo prinesel pozitivne učinke na trg dela in pomagal gospodarstvu ter tako prispeval k omilitvi posledic epidemije covid. Ta predstavlja največjo krizo našega časa in v vladi se tudi s tovrstnimi ukrepi proti njej aktivno borimo," je zapisal.

Sprejeti ukrep je, kot so navedli na ministrstvu, v prvi vrsti usmerjen v reševanje zaposlitvene krize med mladimi, ki jih je epidemija covida-19 hudo prizadela. Ob tem so spomnili, da se je na zavodu za zaposlovanje od januarja do novembra lani prijavilo 90.509 brezposelnih ljudi, kar je za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, pri čemer se je število brezposelnih mladih povečalo za 19,6 odstotka. Po drugi strani pa ukrep tudi povečuje zaposlitvene priložnosti za vse delovno sposobne, predvsem osebe med 55. in 58. letom starosti, ki so v Sloveniji v večji meri še vedno trajno nezaposljive, saj se jih delodajalci bojijo zaposlovati.

Ob tem na ministrstvu še enkrat tudi poudarjajo, da ukrep ne bo sprožil prisilnega upokojevanja. Vsi zaposleni, ki sicer izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, a pri katerih se bo delodajalec strinjal z nadaljevanjem njihove zaposlitve, bodo ostali v delovnem razmerju, so zatrdili. Ključen pri tem se ministrstvu zdi obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem.

OZS obžaluje odločitev sodišča

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) po besedah predsednika Branka Meha obžalujejo, da je ustavno sodišče začasno zadržalo zakonska določila glede upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Računajo, da bo ustavno sodišče ob vsebinskem odločanju razumelo argumente v prid novi ureditvi.

Meh je znova pojasnil, da ne gre za prisilno upokojevanje, kar opozarjajo sindikalne centrale, ampak za redno upokojevanje tistih, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. Spomnil je na dosedanjo ureditev, po kateri je delavec odločil, kako dolgo bo v delovnem razmerju pri delodajalcu, želja pri spremembi, ki jo je v zakonodajo vnesel sedmi protikoronski zakon, pa je bila, da bi se delodajalec in delavec dogovorila glede nadaljevanja dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev. To se Mehu zdi prav.

Kaj se bo po Mehovem mnenju zdaj zgodilo?

Iskalcev zaposlitve, starejših od 55 let, delodajalci ne bodo hoteli zaposliti, ker se bodo bali, kako bodo z njimi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev prekinili delovno razmerje.

Obenem bodo, tako Meh, starejši delavci v javnem sektorju ali na fizično oz. psihično manj napornih delovnih mestih ostajali na položajih in se jih "držali kot pijanci plota", mladi pa do teh služb ne bodo prišli.

Na zbornici računajo na to, da bo ustavno sodišče ob vsebinskem odločanju v nadaljevanju razumelo te argumente. Meh pri tem ne razume, zakaj je ustavno sodišče ukrep do vsebinske odločitve zadržalo.

GZS: Ukrep uravnotežuje delodajalce in zaposlene

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) obžalujejo, da je ustavno sodišče začasno zadržalo zakonska določila glede upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Menijo namreč, da nova ureditev, ki jo je v zakonodajo vnesel sedmi protikoronski zakon, uravnotežuje pravice delodajalcev in zaposlenih.

Možnost odpovedi delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, kot so na GZS-ju navedli, po eni strani uravnotežuje pravice delodajalcev in delojemalcev, po drugi pa je delavcu, ki bi izgubil zaposlitev, ko je že izpolnil pogoje za upokojitev, zagotovljena socialna varnost.

Poleg tega s tem po prepričanju zbornice ne bi niti ugasnila pravica zaposlenega oziroma posameznika, da ostane delovno aktiven, bodisi z zaposlitvijo kje drugje bodisi z nadaljevanjem zaposlitve pri istem delodajalcu na kakšnem drugem delovnem mestu ali s kakšno drugo vsebino.

"Delodajalci nikakor ne želimo izgubljati ljudi, ki so polni delovnih izkušenj, kar je predvsem prisotno med starejšimi zaposlenimi. V primeru, ko pa delovno mesto kliče po novi energiji in obvladovanju novih tehnologij, pa bi moral imeti delodajalec možnost in pravico, da takšna mesta ponudi generaciji mladih, ki čakajo na prvo priložnost," so prepričani na GZS-ju.

Novo ureditev prinesel PKP 7

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 (PKP 7) določa, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga.

Natančneje, delodajalec lahko pogodbo odpove le tistim zaposlenim, ki so dopolnili starost 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe ali 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Te določbe so bile deležne kritike, še preden je predlog sedmega protikoronskega zakona prišel v parlamentarni postopek, in opoziciji jih je uspelo na seji matičnega odbora DZ-ja za finance iz zakonskega besedila črtati. Vendar so jih poslanci na plenarni seji DZ na predlog SDS-a in NSi-ja vanj vrnili. Dodali so le člen, da ima delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine.