V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, skupaj s stroko in državo pretresajo možnost preselitve dveh naselij na drugo, varnejšo lokacijo v občini. Po ocenah gre za približno 150 hiš, kjer bi zgradili suhe zadrževalnike, s tem pa prispevali k širši poplavni varnosti, je za STA dejal župan Tomaž Žohar.

"Iščemo optimalne rešitve, da socialno in finančno pomagamo vsem ljudem, ki so ostali brez domov. In drugo, da naredimo ukrepe, ki dolgoročno prispevajo k poplavni varnosti v celotnem porečju reke Savinje, od Solčave do Laškega. Da se to nikoli več ne ponovi," je o trenutnih dejavnostih občine povedal župan Občine Braslovče Žohar.

Poudaril je, da reka Savinja potrebuje svoj prostor in da v sodelovanju s stroko, ministrstvom za naravne vire in prostor, direkcijo za vode in hidrologi iščejo optimalne rešitve. Edina prava pot je po njegovem mnenju ta, da se Savinja na določenih mestih v primeru velikih voda kontrolirano razliva. In prvo tako razlivno območje je, kot je dejal, prav tam, kjer je zdaj poplavilo in kjer se je reka zgodovinsko gledano vedno razlivala.

"Slovenija je naredila napako, ko je v preteklosti urbanizirala območja, kjer so imeli vodotoki razlivna območja v primeru velikih voda. In mi želimo to popraviti. Po drugi strani pa pomagati vsem, ki so ostali brez domov," je poudaril.

Zato načrtujejo, da bi preselili dve naselji na levem in desnem bregu Savinje na območju gmajn v kraju Letuš, kjer je približno 150 hiš. Preselili bi jih na drugo območje v občini, ki je potresno varno in varno tudi pred poplavami, je dejal.

Po neuradnih informacijah portala N1 bodo novo naselje zgradili na območju naselja Rakovlje, a župan o točni nadomestni lokaciji še ne govori, ker po njegovih besedah še ni potrjena.

Je pa za STA dejal še, da bi nekje v prihodnjih dveh mesecih morala biti znana odločitev, saj "intenzivno" delajo v tej smeri. O tem, kdaj bi na novi lokaciji lahko zgradili hiše, pa da je cilj, da se na ključ zgradijo nekje v dveh letih.

"Trenutno smo vsi, tako na lokalni in državni ravni, ne samo motivirani, ampak proaktivni, dejansko delamo ukrepe in korake v tej smeri," je dodal. Povedal je še, da je po prvi oceni vsaj 90 odstotkov prebivalcev naklonjenih tej rešitvi, saj so bili od leta 1990 poplavljeni že štirikrat.

V Lučah gradijo zaščitni zid

V občini Luče so začeli graditi zaščitni zid na delu glavne ceste proti Ljubnemu ob Savinji, ki je še vedno zaprta. Župan Klavdij Strmčnik upa, da bodo čez dva tedna lahko znova vzpostavili to pomembno prometno povezavo v Zgornji Savinjski dolini.

Z gradnjo zaščitnega zidu bodo uredili enega od treh močno poškodovanih odsekov na glavni cesti, ki vodi z Ljubnega ob Savinji proti Lučam in potem naprej v Solčavo. Obnova preostalih dveh odsekov je manj zahtevna, zato bo verjetno izvedena še pred dokončanjem omenjenega zidu. "Gre za zid, ki bo služil kot podporni zid za cesto, obenem pa bo predstavljal protipoplavno zaščito za objekte, ki so bili poplavljeni na območju Strug," je za STA povedal župan Klavdij Strmčnik.

Po njegovih ocenah bo gradnja zidu trajala najmanj deset dni. "Upam, da bo v od 10 do 14 dneh cesta spet prevozna in se bo lahko življenje pri nas spet začelo normalno odvijati," je dejal.

S prebivalci Strug, ki jim je ujma uničila ali poškodovala hiše, so imeli v sredo zvečer sestanek, na katerem so spregovorili o mogočih rešitvah. Statik, ki je pregledal objekte na tem območju, jim je predstavil prve ugotovitve. "Za tri objekte je ocenil, da so statično neprimerni za bivanje in bi jih bilo treba odstraniti, za druge pa je napisal, da so z določenimi dodatnimi posegi še lahko uporabni," je pojasnil župan.

"Seveda je ob tem ključno vprašanje, ki se je tudi na sestanku odprlo, kako bo s protipoplavno zaščito. Ker ljudi je strah; hiše so trenutno na suhem, a kaj bo, ko bo spet dež," je dejal.

Odgovor na to vprašanje morajo po njegovih besedah dati pristojne državne službe, med drugim direkcija za vode in direkcija za infrastrukturo, in šele potem se bodo stanovalci lahko odločili, kje bodo živeli. "Teh zadev ni mogoče reševati čez noč, ampak jih je treba temeljito premisliti in načrtovati," pravi župan.

"Tudi za ta zaščitni zid, ki smo ga danes začeli graditi, je po mojem mnenju dobro, da so pogovori trajali malo dlje, kot smo sprva pričakovali, saj smo se lahko vsi uskladili, tako občina kot vodarji in cestarji. Zdaj je zadeva bolje načrtovana in s tem se vzpostavlja trajna rešitev, ki ne bo omogočila le ponovne vzpostavitve prometne povezave, ampak tudi prispevala k poplavni varnosti," je še povedal župan.

V Strugah, ki zajema tri naselja ob Savinji, je bilo pred ujmo 14 hiš z okoli 40 prebivalci. Trenutno na tem območju bivata le dve osebi, drugi so začasno razseljeni.

Na Koroškem se intervencijska dela nadaljujejo

Predvsem zaradi zemeljskih plazov nekatere koroške občine tudi dva tedna po ujmi še niso končale intervencijskih del. Med drugim so v slovenjgraški občini našteli približno 170 plazov, v dravograjski več kot 240. Nekatere občine sporočajo, da še potrebujejo prostovoljce in napovedujejo čistilne akcije. Po občinah poteka ocenjevanje škode.

Na območju mestne občine Slovenj Gradec se je po zadnji ujmi sprožilo približno 170 zemeljskih plazov. Občinske strokovne službe so skupaj z geologi do zdaj pregledale 60 najnujnejših plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte ter cestno in komunalno infrastrukturo.

Trenutno je največji in najbolj problematičen plaz na območju Ozar, ki ogroža več stanovanjskih hiš. Sledita plaza v Velunji in na območju Mrakovega hriba v Pamečah. Skrb vzbuja tudi plaz za stanovanjsko hišo v Suhem dolu. Prve dni ujme so na varno evakuirali 70 občanov, trenutno jih je evakuiranih še 14, 19 pa je takšnih, ki bodo morali nemudoma zapustiti svoje domove v primeru dežja, so danes objavili na občinski spletni strani.

V občini Dravograd imajo po ujmi evidentiranih kar 242 plazov, od teh so po podatkih župana Antona Preksavca do četrtka pregledali in sprejeli sanacijske ukrepe za 166 plazov. Še vedno je s svojih bivališč v občini evakuiranih 35 ljudi.

Intenzivna dela še naprej potekajo tudi na območju občine Ravne na Koroškem. Župan Tomaž Rožen opozarja, da so struge Meže, Suhe, Kotuljke, Strojnske reke, Uršljice in Črnega potoka še bistveno prepolne naplavin, tudi ob samih rekah je ogromno materiala, podrlo je veliko kamnitih zložb. Naplavine intenzivno čistijo, povprečno imajo v občini dnevno približno 15 delovišč ob strugah, je povedal za STA.

"Prostovoljce še potrebujemo, a v manjši meri, za čiščenje posamičnih objektov," je dejal. Ne morejo pa prostovoljci sodelovati pri sanaciji strug vodotokov in pri sanaciji plazov. V občini imajo po ujmi do zdaj evidentiranih 62 plazov. Trenutno so na zahtevo občine evakuirane še tri družine, nekaj družin pa se je zaradi nastalih razmer začasno odselilo na lastno željo.

Velika težava tudi v ravenski občini je vodooskrba, saj je bil daljinski vodovod prekinjen, tako da vodo zagotavljajo iz začasnih virov. Po županovih podatkih težav pri dobavi plina v tej občini ni. So pa težave zaradi poškodovanih občinskih in gozdnih cest, zato je prioriteta tudi, da do začetka pouka uredijo prevoznost vseh cest.

Tudi z nekaterih drugih občin, med drugim iz Črne, Mežice in Prevalj, sporočajo, da še vedno potrebujejo pomoč prostovoljcev pri odstranjevanju posledic ujme. V Mežici v soboto med 8. in 15. uro organizirajo čistilno akcijo. Prostovoljce, ki bodo k njim prihajali iz drugih občin, prosijo, da svoj prihod predhodno najavijo s sporočilom SMS na telefonsko številko 070 199 806.

Čistilno akcijo v soboto organizira tudi štab civilne zaščite na Prevaljah. Tam sicer nemški prostovoljci danes končujejo gradnjo še drugega montažnega mostu v kraju, in sicer pri Petrolovi bencinski črpalki, promet čezenj pa bo stekel predvidoma v soboto oz. ko bodo ustrezno uredili še dovozno pot.

Precej škode je v ujmi utrpela tudi občina Podvelka, kjer so deževje in plazovi uničili veliko cest, poplavilo je več stanovanjskih hiš in preostalih objektov. Še vedno ni prevozna cesta do ene hiše, je za STA povedal župan Občine Podvelka Miran Pušnik.

Čeprav še vedno poteka odpravljanje posledic ujme, pa so se v podvelški občini odločili, da bodo v soboto izvedli načrtovano prireditev, imenovano Turistični dan Občine Podvelka. Organizirajo pohod, ob travnatem igrišču v kraju Brezno pa bodo kuhali "župo" in žgance ter ob tem tudi tekmovali. Veliko bo tudi zabavnega in glasbenega dogajanja, prireditev pa bo imela tudi dobrodelno noto.

Pošta tudi v Črni na Koroškem odprla vrata

Po odpravi posledic poplav je Pošta Slovenije znova odprla tudi poslovalnico v Črni na Koroškem. Tako zdaj vse pošte na Koroškem in Savinjskem poslujejo.

Se pa zaradi prekinjenih cestnih povezav oz. nedostopnosti nekaterih lokacij dostava ponekod na Koroškem in Savinjskem še ne izvaja v celoti, so sporočili s Pošte Slovenije.

Ker do posameznih naslovov dostop ni omogočen, Pošta Slovenije trenutno dostave ne izvaja v celoti na območjih pošt Mislinja, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem, Rečica ob Savinji in Luče.

Danes odprta pošta v Črni na Koroškem bo poslovala po začasnem delovnem času ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 9. in 15. uro ter ob sredah med 12. in 18. uro.
Kot so še sporočili s Pošte Slovenije, so bila po uničujočih poplavah 4. avgusta prizadevanja Pošte Slovenije usmerjena v čim hitrejšo vzpostavitev običajnega poslovanja in dostave v najbolj prizadetih delih države.

Pri tem gre, kot so dodali, velik del zaslug prizadevnim zaposlenim, ki so pripomogli k odpravi nastalih posledic. Sanacija pošt, ki so bile poplavljene in so utrpele materialno škodo, je bila v nekaterih primerih tudi zaradi prekinjenih cestnih in drugih povezav otežena.