Na ministrstvu za notranje zadeve so za MMC pojasnili, da nadzore v gostinskih lokalih izvajajo takrat, ko potekajo prireditve oziroma dogodki, torej ob koncu tedna in v nočnem času. "Inšpektorat opravlja nadzore gostinskih lokalov, hkrati pa tudi preglede imetnikov licenc zasebnega varovanja, torej varnostnih služb in pri njih zaposlenih varnostnikih, ki pri zavezancih opravljajo službo varovanja na varovanem območju," so pojasnili.

Od 1. januarja lani do 18. marca letos je 11 inšpektorjev na območju celotne države izvedlo skupaj 83 inšpekcijskih nadzorov, od tega je bilo 75 rednih, sedem izrednih in en ponovni nadzor. Samo letos so inšpektorji opravili 13 nadzorov, so še pojasnili na ministrstvu.

Sorodna novica Ministrstvo: Gradbena zakonodaja že zdaj omogoča izboljšanje požarne varnosti v javnih objektih

Ob tem so izrekli 26 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru, 19 opozoril po zakonu o prekrških in uvedli 13 prekrškovnih postopkov. Poleg tega so v štirih primerih določili rok za odpravo nepravilnosti, dvakrat so bile odpravljene nepravilnosti v času nadzora, izdali pa so tudi tri ureditvene odločbe. V 21 nadzorih je bil inšpekcijski postopek ustavljen na kraju, so zapisali.

Največ nepravilnosti pri zagotavljanju službe varovanja

Najpogostejše in bistvene ugotovljene nepravilnosti pri nadzorih gostinskih lokalov so se nanašale na zagotavljanje službe varovanja in na pomanjkljivo dokumentacijo (pogodba z varnostno službo, ocena stopnje tveganja in načrt varovanja).

Inšpektorji so ugotovili, da zavezanci sploh ne zagotovijo službe varovanja v času prireditve v skladu z načrtom varovanja ali pa jo zagotovijo z nezadostnim številom varnostnikov. Sicer pa se gostinski lokali ne prepoznajo kot zavezanci po zakonu, ne naročijo izdelave načrta in o tem ne obveščajo ministrstva za notranje zadeve, so navedli na inšpektoratu.

Ali dvorana Media center Ljubljana ni primerna?

Tragični dogodek v Severni Makedoniji, ko je v nočnem lokalu umrlo 59 mladih, je spodbudil skupino staršev, ki so v pismu izrazili ogorčenje nad organizacijo dogodka oz. koncerta, ki je 13. marca potekal v Media centru Ljubljana. Prosijo pristojne, da preverijo dvorano, ki po njihovem mnenju ni primerna za takšne prireditve.

Sorodna novica Kočani: Umrlo 59 ljudi, večina v stampedu, ranjenih je 155 ljudi

Na ministrstvu so za STA pojasnili, da inšpektorat tovrstne prijave ni prejel. Je pa od začetka lanskega leta do danes v Media centru Ljubljana kot organizatorju dogodkov izvedel tri inšpekcijske nadzore, enkrat pri zavezancu in dvakrat pri varnostni službi, ki je v času prireditve zagotavljala službo varovanja, so navedli.

"Razen manjših neskladij v zvezi z dokumentacijo, ki jih je organizator prireditve odpravil, nepravilnosti v teh treh nadzorih niso bile ugotovljene," so še dodali na ministrstvu.

Organizator prireditve mora navesti podatek o pričakovanem številu udeležencev

Na podlagi Zakona o javnih zbiranjih mora organizator javne prireditve, ki poteka v zaprtem prostoru, v vlogi za izdajo dovoljenja navesti podatek o pričakovanem številu udeležencev in o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora, če je ta določen po predpisih, ki urejajo graditev objektov in varstvo pred požarom, na prireditvi pa zagotoviti štetje udeležencev, so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da je na podlagi drugih predpisov obvezan zagotoviti tudi požarno stražo, če obstaja nevarnost, da na prireditvi izbruhne požar ali pride do eksplozije, in ustrezno zdravstveno oskrbo.

"Pirotehnični izdelki za odrska prizorišča se lahko aktivirajo le električno"

Na MMC-ju nas je zanimalo tudi, kako je uporaba pirotehnike v prireditvenih prostorih opredeljena trenutno. Na ministrstvu so pojasnili, da so pirotehnični izdelki za odrska prizorišča (kategorija T, in sicer T1, ki so namenjeni tudi fizičnim osebam, in T2, ki so namenjeni le strokovno usposobljenim osebam) tisti, ki so namenjeni za uporabo izdelkov na odru (tudi v zaprtih prostorih). "Pirotehnični izdelki za odrska prizorišča T1 predstavljajo majhno nevarnost, zato jih lahko uporabljajo tudi fizične osebe, starejše od 18 let," so še pojasnili.

Sorodna novica "Zakon bi moral v takih prostorih določati najmočnejšo protipožarno zaščito"

V skladu s Pravilnikom za izvajanje ognjemetov je lahko izvajalec ognjemeta tisti, ki pripravlja in izvaja specialne pirotehnične učinke, in to je, kot so pojasnili, le pravna oseba ali podjetnik, ki ima ustrezno dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki.

V skladu z navedenim pravilnikom pa mora pri izvedbi pirotehničnih učinkov na odrih, v zaprtih prostorih in na prostem, vključno s specialnimi filmskimi učinki, upoštevati značilnosti pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča. Pri tem pa je treba upoštevati splošne varnostne ukrepe pri uporabi, kot so, da mora biti prisotna požarna straža od začetka do končne uporabe, da se pirotehnični izdelki lahko aktivirajo le električno in drugi.

Ob tem so dodali, da v sklopu priprave novele Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih preverjajo ustreznost določb, ki se nanašajo na uporabo pirotehnike na javnih prireditvah v zaprtih prostorih.

Inšpektorji v zadnjih 10 letih niso prekinili nobene prireditve

Inšpektorat za notranje zadeve sicer izvaja inšpekcijski nadzor na podlagi zakona o zasebnem varovanju ter uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah v skladu z letnim načrtom dela vse leto.

Pri tem so poudarili, da inšpektorji vedno opravljajo nadzore takrat, ko so javne prireditve. "V zadnjih 10 letih nobene prireditve niso prekinili, saj mora obstajati utemeljen razlog za sprejetje nujnih ukrepov v javnem interesu, da bi se zavarovala javni mir in varnost oziroma odvrnila neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi in premoženja," so pojasnili in dodali, da se inšpekcijski ukrepi stopnjujejo. "Inšpektorji namreč v primeru ugotovljenih hujših nepravilnosti ukrepajo takoj, zavezanci pa sami zmanjšajo število obiskovalcev oziroma prekinejo prireditev."