V Sloveniji se je v zadnjem letu občutno povečalo sovraštvo do spolnih manjšin, so poudarili na novinarski konferenci v okviru projekta Na radarju – Enote za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb. To je skupni projekt zavodov TransAkcija in Open ter društev Legebitra, DIH, ŠKUC in Parada ponosa. Njegov namen je sistematično zaznavati sovražni govor, ki je usmerjen proti spolnim manjšinam v Sloveniji, in poročati javnosti o njem.

V zadnjem letu so zaznali več primerov nasilja nad skupnostjo LGBTIQ+. Prav tako je bilo več sovražnih sporočil v javnosti, ki so se pogosto organizirano širila po medijskih kanalih. Vse to je bilo dodatno mogoče, ker oblasti in pristojne institucije niso ustrezno ukrepale, so bili kritični.

Med primeri iz leta 2024, ki pritrjujejo ugotovitvam o povečevanju sovraštva do spolnih manjšin, so omenili predlog SDS-a za dopolnitve kazenskega zakonika, po katerih v šolah ne bi bilo vsebin, povezanih s spolnimi identitetami. Združenje za otroke in družine pa je izdalo priročnik za organiziran pritisk staršev na šole proti skupnosti LGBTIQ+, so povedali.

V organizacijah kot problematične označujejo večino analiziranih člankov

Pri predstavitvi poročila monitoringa slovenskih medijskih portalov za leto 2024 so predstavniki nevladnih organizacij dejali, da je 320 analiziranih člankov ali skoraj 60 odstotkov poročalo sovražno, negativno ali senzacionalistično o skupnosti LGBTIQ+, pri čemer so bile transspolne osebe nesorazmerno pogosto tarča negativnega poročanja. Od tega je bilo 157 člankov neposredno sovražnih oz. je širilo stereotipe, spodbujalo k sovraštvu, vzbujalo strah ali se posmehovalo spolnim manjšinam.

Poleg tega sta bila med pogostejšimi pristopi spodbujanje moralne panike in umetna polarizacija spolnih manjšin, denimo z namigovanjem, da so pravice transspolnih oseb nevarne za pravice žensk, so opazili.

Po njihovih besedah sta dve tretjini prispevkov, ki so o skupnosti LGBTIQ+ poročali negativno, izhajali samo iz petih medijskih virov, med katerimi imajo najmanj trije povezave z desnimi političnimi organizacijami. Kot so dodali, so se podobni članki lahko hkrati pojavili v več tovrstnih medijih, uporabljali so enako izrazje in vire ali pa so se medsebojno navajali. Teme, na katere so se ti mediji leta 2024 še zlasti osredinjali, so bili zdravstvo, šole, otroci in šport v povezavi z osebami in skupnostjo LGBTIQ+.

Neodvisni in javni mediji so glede na poročilo pokazali bolj uravnoteženo poročanje. Vendar pa njihovi prispevki niso bili dovolj vidni, da bi uravnotežili prevladujoče prispevke z negativnim predznakom, še ugotavljajo v projektu Na radarju.