V Sloveniji je bilo ob začetku tega leta 310.000 mladih, starih med 15 in 29 let. Stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju je bila z 11,5 odstotka najvišja med mladimi v starostni skupini od 15 do 24 let in se je glede na enako obdobje lani zvišala za 1,6 odstotne točke. Eden izmed razlogov za visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi bi lahko bilo znižanje števila zaposlenih prek študentskega servisa; takih je bilo 23.000, kažejo statistični podatki. Med mladimi je sicer več kot 18.000 brezposelnih.

Jutrišnji mednarodni dan mladih o vključevanju mladih v odločevalske procese

Tema jutrišnjega mednarodnega dneva mladih je vključevanje mladih za skupno svetovno delovanje. Na pomen vključevanja mladih v odločevalske procese so opozorili tudi v Mladinskem svetu Slovenije, saj menijo, da lahko le tako rešujejo težave, s katerimi se spopadajo. Najbolj pereča sta zaposlovanje in stanovanjska problematika.

"Mladi so podvrženi prekarnim oblikam zaposlitve, kot so delo za določeni čas ali prek različnih pogodb, prisilni s. p. in drugo. Pogosto se zgodi, da že vstopijo v trideseta leta, pa kljub temu, da so ves čas po zaključku izobraževanja ali pa tudi že prej delali, nimajo niti dneva delovne dobe," je pojasnila predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna.

Nedostopna stanovanja

To posledično vodi v pozno osamosvajanje mladih, pri čemer se srečujejo tudi z nezmožnostjo ureditve stanovanjskega vprašanja. Mladim so stanovanja pogosto popolnoma nedostopna, tako za najem kot za nakup, in se zato danes izjemno težko osamosvojijo, kar vodi tudi v vse večje duševne stiske mladih, je prepričana.

Neenak položaj mladih s podeželja

V mladinskem svetu, kot pravi, posebej omenjajo mlade s podeželja, saj so razlike med življenjem v mestu in na podeželju še vedno zelo izrazite. Oddaljen in neurejen dostop do urbanih središč otežuje dostop mladim do kakovostnih zaposlitev in javnih storitev, kar jih po njenem mnenju dodatno postavlja v neenak položaj. Čeprav stanovanjska problematika ni tako razsežna na podeželju, kot je v mestih, tam rešujejo stanovanjsko stisko predvsem z dograditvijo na objektih staršev, kar lahko vodi v slabše osamosvajanje mladih in v povečanje njihovih stisk, je poudarila Fortuna.

Tudi mladi so v času epidemije veliko delali od doma

Letošnje leto je posebno leto, saj je epidemija močno spremenila življenja, med najbolj prizadetimi pa so prav mladi, sicer ne v smislu bolezni covida-19, pač pa zaradi drugih sprememb v času epidemije.

Tako je anketa, ki jo je mladinski svet opravil v maju in juniju, pokazala, da so bile pri zaposlenih večinoma uvedene spremembe v režimu dela in v delovnem času; predvsem so veliko več delali od doma. Pri tem svoje učinkovitosti pri delu od doma ne ocenjujejo bistveno slabše, ampak so slabše ocenili učinkovitost delovnega procesa.

Poleg tega se je izkazalo, da je bil velik del mladih v času epidemije primoran preseliti se oziroma zamenjati kraj bivanja, v katerem so prej preživeli večino časa. Večinoma je šlo za izselitev dijakov in študentov iz dijaških in študentskih domov, je dejala in dodala, da so pri izobraževanju na daljavo kot največjo težavo omenili odsotnost stikov s sošolci (medsebojna pomoč, skupno učenje).

Med skrbmi, ki so se pojavile oz. povečale v času epidemije, so mladi na prvo mesto postavili skrb za zdravje svojih bližnjih, prav tako jih je izrazito bolj začelo skrbeti za prihodnost družbe in tudi za lastno prihodnost. Nasploh se je v veliki meri potrdila večja prisotnost različnih negativnih občutij.

Mladi so v času epidemije več kot prej komunicirali prek telefona in spleta, brskali po medmrežju, brali knjige, hodili na sprehode, kuhali itd. Velik del jih opaža tudi, da so v tem času več jedli, najbolj pa so pogrešali druženje s prijatelji ali drugimi bližnjimi. Veliko mladih je v tem času opazilo tudi pozitivne spremembe, in sicer so najpogosteje omenjali okoljski vidik in večjo skrb za zdravje.

Sindikat Mladi plus: Mlade so najprej odpustili

Na problem brezposelnosti in prekarnosti mladih so opozorili tudi v sindikatu Mladi plus. Oba pojava sta po besedah predsednice sindikata Tee Jarc močno prepletena, v praksi pa mlade potiskata v socialno izključenost, ogrožata njihovo zdravje, krepita njihovo ekonomsko odvisnost in jim ovirata razvoj lastnih potencialov.

"Tudi v tokratni krizi se je pokazalo, da so bili mladi, tako v Sloveniji kot tudi širše po Evropi, med prvimi, ki so jih odpustili, jim prekinili začasne oblike dela ali sodelovanje. Tudi ob vladnih ukrepih za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu jih veliko ni dobilo ustrezne finančne pomoči," je dejala Jarčeva. Mladi, ki so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, so po njenih besedah tako ostajajo prve žrtve vsake krize.