Številni vodotoki in zemeljski plazovi namreč še niso sanirani, vremenoslovci pa napovedujejo, da bo od srede zjutraj do petka zvečer padlo od 40 do 80, predvsem v hribovitih predelih zahodne Slovenije pa do 150 litrov dežja na kvadratni meter. Pri tem vremenoslovci dodajajo, da bodo tokrat padavine enakomerneje porazdeljene kot pretekli teden.

Janez Markošek z Agencije RS za okolje je za MMC pojasnil, da je 150 milimetrov padavin v nekaterih krajih od polovice do dveh tretjin mesečnega povprečja za te kraje. Na vprašanje, ali so tako intenzivna deževja v zadnjih letih pogostejša kot sicer, statistika odgovarja, da ne, je pa težko napovedati, kako bo v prihodnje.

Zaskrbljenost med krajevnim prebivalstvom
Božo Prezelj, predsednik krajevne skupnosti Davča, je za MMC povedal, da med krajevnimi prebivalci vladajo zaskrbljenost, negotovost in strah. Strah jih je predvsem novih poplav in plazov ter nepredvidenih posledic na območjih, ki še niso sanirana. Dodal je, da prebivalci skrbno spremljajo vremenske napovedi.

Erjavec: Odziv je bil primeren
Obrambni minister Karl Erjavec je na seji odbora za obrambo povedal, da je bil odziv Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite ob torkovem neurju primeren. V prihodnje bo ministrstvo poskušalo nekatere stvari še izboljšati, med drugim bodo posebno pozornost namenili usposabljanju in opremi, ki se potrebuje ob takšnih katastrofah.

Pri sanaciji posledic torkovega neurja je do zdaj sodelovalo, 3.013 gasilcev, 1.294 pripadnikov Slovenske vojske in 270 pripadnikov civilne zaščite.

Veliko vodotokov še ni saniranih
Številni vodotoki in zemeljski plazovi še niso sanirani, natančne posledice deževja v prihodnjih dneh pa je zaradi poškodovanih rečnih strug težko napovedati. Lahko pride do poplav, do vnovičnega plazenja tal ali novih plazov.

V podjetju za urejanje hudournikov (PUH) navajajo, da zavzemajo od skupno 20.251 km² površine slovenskega ozemlja erozijsko ogrožena območja kar 9.000 km² oziroma 44 odstotkov, hudourniška območja 4.900 km² oziroma 24 odstotkov, plazovita območja 160 km² oziroma 0,8 odstotkov, plazljiva in pogojno stabilna območja pa 6.100 km² oziroma 30 odstotkov.

Vremenoslovci predvidevajo, da naj bi časovna razporeditev padavin omogočila odvajanje vode po rečnih strugah, spiranje drobnega materiala pa naj bi celo utrdilo struge hudournikov in potokov.

Vendar pa na območjih vodotokov, kjer je v zadnjih poplavah prišlo do poškodb ali porušitve vodovarstvenih objektov, kot so zaščitni nasipi, utrditve brežin, lahko tudi ob predvideni količini padavin pride do spremembe toka in do poplavljanja, še dodajajo vremenoslovci na spletni strani Agencije za okolje.