Sežanski župan David Škabar, ki je bil v prvem krogu lokalnih volitev šele četrti, bo položaj tako verjetno prepustil kandidatu, proti kateremu je zmagal leta 2018. Andrej Sila ima v drugem krogu podporo Ljubice Jelušič, ki je dobila skoraj toliko glasov kot njegov tekmec Jernej Bortolato, ter Gibanja Svoboda in Levice.

Sila je v prvem krogu dobil 1843 glasov, samo 10 več kot pred štirimi leti, ko je zaostal za Škabarjem. Tokrat je njegova bera zadoščala za zanesljivo prvo mesto. Aktualni župan je namreč v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubil podporo več kot 1300 volivcev, njihovi glasovi pa so se razporedili na več strani.

V drugi krog se je prebil Jernej Bortolato (skupina volivcev), ki je zbral 1158 glasov. Le za malenkost je prehitel kandidatko Socialnih demokratov, nekdanjo obrambno ministrico Ljubico Jelušič, ki je zbrala 20,9 odstotka oziroma 1107 glasov občanov Sežane.

Stranka SD je takoj po prvem krogu sporočila, da ji je program Andreja Sile blizu, zato ga bo podprla. Če bodo volivci njihove kandidatke upoštevali ta nasvet, bo drugi krog odločen.

Pred drugim krogom oba kandidata govorita o odprtosti za sodelovanje.

Sila je za STA poudaril, da pričakuje, da bodo volivci podprli "dejansko povezovalnost, ne pa fiktivno". To je po njegovih besedah tudi največja razlika med njim in protikandidatom. 52-letni inženir gozdarstva še naprej poudarja tudi željo, da bi občina delala v korist občanov in ne le za ozke interese skupine ljudi. Pri vsebinskih vprašanjih Sila bolj kot Bortolato postavlja v ospredje potrebo po gradnji stanovanj in poudarja, da bi morala občina za projekte pridobiti evropska sredstva.

Bortolato kljub številkam in izjavam kandidatov, ki so izpadli v prvem krogu, upa na presenečenje. "Ne glede na izraze podpore še vedno vidim priložnost v ljudeh, ki me poznajo, ker sem bil vedno aktiven v lokalni skupnosti, kot organizator prireditev in član raznih inštitucij," je dejal za STA. 48-letni kamnoseški mojster še bolj kot pred prvim krogom poudarja svojo neodvisnost. Pogosteje kot Sila omenja turizem kot tisto dejavnost, ki na Krasu povezuje vse druge, od kmetijstva do obrti, in ponuja razvojno priložnost ljudem na podeželju.