Nova zakonodaja vzpostavlja skupni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU-ja in uvaja ukrepe za zaščito novinarjev in medijskih hiš pred zunanjimi pritiski ter vsemi oblikami vmešavanja v uredniške odločitve medijev. Državljanom Unije pa zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij.

Javnost naj bi izvedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, zato bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti.

Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo. Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU-ja.

Sorodna novica "Sprejetje akta o svobodi medijev je ob vseh pritiskih velik dosežek"

Novinarje pa naj bi akt zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.

Nova zakonodaja poleg tega ureja odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji. Velike platforme ne bodo več mogle brisati vsebin, ki jim ne ustrezajo, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti.

Ob tem vzpostavlja tudi nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo sestavljen iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta o svobodi medijev.

Zaščita medijske svobode

Evropska komisija je predlog akta o svobodi medijev predstavila 16. septembra 2022. Za pripravo zakonodaje se je po besedah podpredsednice komisije in komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove odločila tudi zaradi dogajanja na področju svobode medijev v Sloveniji, zlasti v povezavi s težavami pri financiranju Slovenske tiskovne agencije.

Jourova je ponovno poudarila, da EU s tem aktom prvič z zakonodajo ščiti medijsko svobodo. "EU priznava ključno vlogo novinarjev v demokraciji, ki jo moramo zaščititi. Države članice pozivam, da nova pravila v svojo zakonodajo čim prej vključijo," so sporočili iz Bruslja.

Na pripravo zakonodaje vplivali tudi politični pritiski na STA

Evropska komisija je predlog akta o svobodi medijev predstavila 16. septembra 2022. Za pripravo zakonodaje se je po besedah podpredsednice komisije in komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove odločila tudi zaradi dogajanja na področju svobode medijev v Sloveniji, zlasti v povezavi s težavami pri financiranju Slovenske tiskovne agencije.

Evropski parlament je akt o svobodi medijev sprejel sredi marca letos, dva tedna pozneje pa so ga potrdile še države članice EU-ja.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je v podobnem duhu dodal, da imajo medijska podjetja v naših demokracijah ključno vlogo, čeprav se spoprijemajo z zmanjševanjem prihodkov, grožnjami svobodi in pluralnosti ter z množico različnih nacionalnih predpisov. "Z evropskim aktom o svobodi medijev bodo medijska podjetja deležna skupnih zaščitnih ukrepov na ravni EU-ja. Ukrepi bodo zagotavljali pluralnost glasov in z njimi bodo lahko medijska podjetja bolje izkoristila priložnosti na našem enotnem trgu brez kakršnega koli vmešavanja, tako zasebnega kot javnega," je dejal.

V Društvu novinarjev Slovenije so sprejetje akta o svobodi medijev pozdravili. Kot pomembno zmago branilcev svobode medijev so poudarili zlasti, da sprejeta različica nove medijske uredbe ne dovoljuje izvajanja nadzora oziroma vohunjenja države za novinarji.

Ob tem so kot pomembno označili tudi vprašanje, ali bodo novi mehanizmi "dejansko preprečili posege v svobodo medijev, ki so jih izkušali in jih še izkušajo tudi v Sloveniji".