Potapljači se vedno potapljajo v paru. Foto: EPA
Potapljači se vedno potapljajo v paru. Foto: EPA
Vladimir Ban o primerjavi izpita za vožnjo z avtomobilom in izpita za potapljača.
Izvir Cetine
V izviru reke Cetine pri Kninu na Hrvaškem se je zgodila nwesreča, v kateri je umrl slovenski podvodni fotograf in izkušen potapljač.
Potapljač
Pri potapljanju je najpomembnejša varnost, opozarja Ban. Foto: EPA

Ob nedavni nesreči slovenskega potapljača v izviru reke Cetine na Hrvaškem smo se pozanimali, kako se varno potapljati. Kot nam je razložil Vladimir Ban, načelnik podvodne reševalne službe, mora tisti, ki želi postati potapljač, najprej opraviti izpit pri inštruktorju.

Ob tem Ban opozarja, da ni vseeno, kje se izpit opravi, saj so razlike med posameznimi šolami, še posebno tujimi, lahko precejšnje. Če želi nekdo postati profesionalni potapljač, mora imeti opravljen zdravniški pregled, saj je pri potapljanju pomembna vsaka bolezen, vsaka zdravstvena težava oz., kot se je izrazil Ban, "vsaka hiba".

Dve smeri potapljaštva
Ban je povedal, da obstajata dve smeri potapljaštva - rekreativno oz. športno potapljanje in tehnično oz. jamarsko potapljanje. "Za rekreativno potapljanje ne potrebujete ekstremnih znanj - tu gre za potapljanje v mirnih vodah, v rekah, jezerih, v morju in do globine približno 40 metrov," razlaga Ban in dodaja, da je tehnično potapljanje veliko bolj zahtevno, tudi zaradi potrebnega teoretičnega znanja.

Nasveti za varno potapljanje:
- vedno se potapljaj v paru in s podporo na površini (spremljevalec v čolnu ali na obali),
- upoštevaj vodne tokove in valovitost morja,
- vedno uporabljaj bojo, kompenzator plovnosti, manometer, globinomer in uro,
- tudi ob uporabi potapljaškega računalnika imej pri sebi tudi potapljaške tablice,
- vedno načrtuj najgloblji potop kot prvi potop in vsak naslednji potop plitveje od predhodnega,

- med dvigom ne prekorači hitrosti od 9 do 10 m/min, in če je mogoče, zmanjšaj hitrost v zadnjih metrih pred površino,

- med dvigom nikoli ne zadržuj dihanja,
- vedno izvajaj varnostni postanek 5 minut na globini od 4 do 5 metrov.
vir: Slovenska potapljaška zveza

Tehnični potop do podrobnosti načrtovan
Pri tovrstnem potapljanju se namreč uporablja mešanica dihalnih plinov, ki je posebej prirejena za vsak posamezen potop. "Gre za to, da je že pred potopom vse natančno načrtovano - potapljač točno ve, koliko minut mora preživeti na globini 40 metrov, koliko minut na 60 metrih in tako dalje," pojasnjuje Ban in ob tem dodaja, da pri rekreativnem potapljanju tega ni, saj lahko potop, ker ne dihajo z mešanico zraka, sproti prilagajajo.

Zanimalo nas je še, kdaj lahko za potapljača rečemo, da ima dovolj izkušenj. Ban odgovarja: "Tega ne moremo izmeriti v urah ali v številu potopov. Lahko se najde nekdo, ki se potopi desetkrat, pa ima že dovolj izkušenj, lahko se pa nekdo potopi 100-krat, pa še vedno ne bo popolnoma samostojen. To je povsem odvisno od posameznika."

Nepazljivost vodi v nesrečo
Ban ob tem dodaja, da se lahko kjub izkušnjam vseeno kdaj zgodi kaj nepredvidenega - nesrečo lahko povzroči že majhna nepazljivost, ki se zgodi tudi izkušenim potapljačem - tako kot v primeru nesreče pri potapljanju v Cetini. "Iz medijev sem izvedel, da niso upoorabili vrvice. Zakaj je niso uporabili, ne vem, vem pa, da bi jo pri takem potopu morali," pravi Ban in dodaja, da se zaveda tudi, da je "lahko biti general po bitki".

In še nasvet za vse, ki jih veseli potapljanje: "Nikoli ne pozabite na varnost. In predvsem je treba vsak potop vzeti resno, in ne z levo roko, pa čeprav je videti enostavno."

Vladimir Ban o primerjavi izpita za vožnjo z avtomobilom in izpita za potapljača.