"Z ratifikacijo konvencije bi Slovenija dala jasno sporočilo, da prisilna izginotja niso dopustna v nobenih okoliščinah in da lahko predstavljajo celo zločin proti človečnosti. Ta dejanja pa ne smejo ostati nekaznovana," poudarja Svetina in ob tem poudarja, da je Slovenija več priporočil za ratifikacijo omenjene konvencije prejela tudi v okviru tretjega kroga univerzalnega periodičnega pregleda Sveta ZN-a za človekove pravice in jih tudi sprejela.

"Konvencija za Slovenijo ni pomembna le na simbolni ravni, ampak tudi z normativnega vidika. Z njeno ratifikacijo bi Slovenija uskladila svoj pravni red z določbami konvencije, ki prepovedujejo vsakršno tajno zapiranje ljudi, ne glede na izredne okoliščine, kot so na primer vojna ali grožnja vojne, notranjepolitične nestabilnosti ali druge izredne razmere," je še pojasnil.

Združeni narodi poudarjajo, da prisilna izginotja niso zločin preteklosti, ampak so aktualen globalni problem, ki ni omejen le na posamezne svetovne regije. Občutenje nevarnosti pri prisilnih izginotjih pa ni omejeno le na žrtve in njihove ožje sorodnike, ampak vključuje družbo kot celoto.

Konvencijo, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela leta 2006 in je začela veljati leta 2010, je do zdaj ratificiralo 63 držav, med njimi 13 članic EU-ja (Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Litva, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška in Španija).