Oba ocenjujeta, da bi bilo pred sprejemanjem vladnih ukrepov, ki omejujejo človekove pravice, smiselno doseči širši konsenz. Letno poročilo varuha je namenjeno tako rednemu delovanju institucij kot epidemiji covida-19, je v izjavi za medije po predaji poročila predsedniku DZ-ja pojasnil Svetina. Poleg okoliščin, ki jih je narekovala epidemija, se "na žalost kršenje človekovih pravic ni zmanjševalo niti na splošnem področju", je dejal. Tudi Zorčič ugotavlja, da 30 let od osamosvojitve Slovenije varovanje človekovih pravic ni nič manj aktualno.

Svetina je opozoril, da je epidemija covida-19 še poglobila razpoke v družbi. "Tista področja, na katera opozarjamo skozi leta, so se še bolj poglobila. Še bolj očitno se je pokazalo, da na nekatere ciljne skupine enostavno pozabljamo," je poudaril varuh.

Gre za ljudi, ki živijo pod robom in so "v vsakem trenutku svojega življenja prikrajšani za tiste pravice, k jih imamo tudi drugi. Tukaj govorimo o otrocih, invalidih, starejših, ženskah, delavcih, manjšincih, Romih ...". Ta področja so se po njegovih besedah pokazal še bolj obremenjena v času koronavirusa. "Želim si, da se vsi odločevalci in lokalne skupnosti začnejo tega resno zavedati in začnemo delati, ne da se samo enkrat na leto srečamo ob predaji poročila in takrat vsi poudarjamo, da bomo sodelovali, potem pa nas čez leto nas zmanjka," je še dejal.

Kot nazoren primer je poudaril nesodelovanje nekaterih ministrstev z institucijo varuha, predvsem ministrstev za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za zdravje. Ta po njegovih besedah potrebujejo eno leto, da odgovorijo na njihovo zelo enostavno povpraševanje. Svetina je zato razočaran nad nekaterimi ministrstvi pa tudi lokalnimi skupnostmi.

V času epidemije so imeli zelo intenzivne stike tudi z vlado, na katero so lani naslovili 43 pobud in kritik. Večinoma so bili tudi uspešni, saj je vlada spreminjala odloke in večino pripomb tudi upoštevala, je še dodal varuh. Kot je dejal, se sicer zavedajo, da je bilo treba tedaj sprejemati hitre odločitve, ki so posegale v človekove pravice. A v prihodnje predlaga razmislek o tem, da bi pri sprejemanju vladnih odločitev, ki bodo zagotovo spet posegale v človekove pravice, dosegli širši konsenz.

Enakega mnenja je tudi Zorčič, ki prav tako predlaga razmislek, da bi pred sprejemanjem ukrepov za omejevanje epidemije na vladi te presojala pristojna delovna telesa DZ. Poročilo varuha je sicer po njegovih besedah tudi dober napotek za delo DZ-ja v prihajajočem obdobju, sploh ob napovedanem novem valu epidemije. Določene omejitve človekovih pravic namreč izhajajo tudi iz zakonskih podlag, ki jih sprejema DZ.

Po njegovih besedah je ključnega pomena, da se DZ pri svojih odločitvah, kadar epidemija narekuje omejevanje človekovih pravic, nasloni na poročilo varuha in odločbe ustavnega sodišča. To je namreč nedavno sklenilo, da so del zakona o nalezljivih boleznih ter del vladnih odlokov, sprejetih na tej podlagi, v neskladju z ustavo.

Tudi Svetina je spomnil, da so pri varuhu vlado že lani opozorili, da bo treba ustrezno spremeniti zakon o nalezljivih boleznih, in sicer tako, da bo zagotovil zakonsko podlago za urejanje teh omejitev. "Zavedati se moramo, da so omejitve bile potrebne, a če so omejitve, jih je treba zakonsko tudi pravilno opredeliti," je dejal. Poziv vladi so sicer poslali že kmalu po začetku epidemije, a ga vlada ni upoštevala, medtem ko jim je ustavno sodišče pritrdilo, je spomnil.