V primeru vložitve predloga do četrtka opolnoči, bo kolegij predsednika DZ-ja v petek zjutraj določil dnevni red seje DZ-ja, na kateri bodo obravnavali morebitno izvolitev kandidata, je pojasnil predsednik DZ-ja Janko Veber. Ker je seja mogoča v najprej 48 urah in najpozneje v sedmih dneh, Veber predlaga, da bi bila v ponedeljek.

Nanjo bo pogojno uvrščena tudi druga točka dnevnega reda, če mandatar ne bi bil izvoljen. V tem primeru morajo namreč dopustiti 48-urni rok, v katerem lahko DZ odloči o tem, da bodo opravili tretji krog za imenovanje novega predsednika vlade. S tem, ali je bil za tretji krog izražen interes, bi poslanci odločali na izredni seji v torek. Predlog za tretji krog lahko DZ posreduje poslanska skupina ali 10 poslancev.

Če do četrtka opolnoči ne bo vložen predlog za novega mandatarja, pa se bo DZ s tem seznanil že v petek. Tedaj bo začel teči 48-urni rok za morebitni tretji krog.

Ker tega roka ni mogoče podaljševati, bo seja, na kateri se bo DZ seznanil s tem, ali se opravi tretji krog ali ne, v nedeljo ob 12. uri, je pojasnil Veber. Če bo tak predlog sprejet, bo DZ o morebitnem predlogu za mandatarja lahko odločal najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh. Če predlogov ne bo, bo DZ o tem obvestil predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.

Volitve mogoče najprej 13. julija
Prvi možni datum za predčasne volitve je 13. julij. Ta termin pa se lahko zavleče v konec julija, če bi bil predlog za novega mandatarja vložen in bi poslanci o tem odločali tudi v tretjem krogu.

Če morebitni kandidat za novega mandatarja v ponedeljek ne bi bil izvoljen, se postopki po Vebrovih besedah zavlečejo najmanj za štiri dni. Vložitev predloga za novega mandatarja sicer napoveduje nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Predlagatelji bodo morali obrazložiti, zakaj prihajajo s predlogom, pa tudi, ali je večina za četrti poskus oblikovanja vlade v tem mandatu, je še pojasnil Veber.

O mandatarju na tajnih glasovanjih
Glasovanja o novem mandatarju so tajna. V drugem krogu o kandidatu odločajo z absolutno večino, v tretjem pa z navadno. Teoretično je tako po Vebrovih besedah mogoče tudi to, da se vsi poslanci vzdržijo, eden pa glasuje za kandidata in ga izvoli.

Veber je s postopki in roki glede izvolitve novega mandatarja na neuradnem sestanku že seznanil tudi vodje poslanskih skupin. Na sestanku so govorili tudi o tem, kako bodo potekale seje DZ-ja po morebitnem razpustu. Odločba ustavnega sodišča omogoča delovanje parlamenta s polnimi pooblastili tudi po razpustu, je dejal Veber. Potreben pa bo po njegovih besedah dogovor, ali bodo o nujnih zadevah odločali na rednih ali izrednih sejah.