Življenje se je kar naenkrat obrnilo na glavo. Če smo prej pogrešali stik z otroki in smo imeli pogosto preveč opravkov, da bi se družili z njimi, smo zdaj 24 ur z njimi. Kako v času karanten zaradi novega koronavirusa poskrbeti za dobro ozračje v domu, kako pristopiti k vzgoji, k učenju, kje starši lahko popuščajo in kje ne, smo vprašali Marka Juhanta, specialnega pedagoga in strokovnjaka za motnje vedenja in osebnosti. "Otrokom je treba jasno povedati, da to niso počitnice in da nimajo pravic do kakšnih popustov. Časi so hujši, kot so bili, zato so pravila strožja. Zdaj imamo tudi priložnost, da naredimo vse, da otroci lahko odraščajo, in sicer tako, da sprejemajo obveznosti."

Ločimo delo in zabavo
Kako naj poteka dan, da ne bo slabe volje? "Organizirajmo si življenje in določimo čas, ko starši delajo, otroci pa se učijo, in čas, ki je namenjen sprostitvi. Ni v redu, če se ves dan meša služba, šola in prosti čas. Če to ločimo, se bomo manj prepirali. Res pa je, da starši in otroci niso vajeni toliko časa prebiti skupaj. Morda je zato zdaj pravi čas, da odkrijejo skupne interese. Da starši skozi pogovor prisluhnejo, kaj si otroci želijo, kaj potrebujejo. Nekateri tarnajo: otroci mi težijo. Seveda, otroci vendar hočejo pozornost, na dolgi rok iščejo ljubezen. Počutijo se negotovo. Ta hip še staršem svet ni popolnoma jasen. Ko se otroci obrnejo na starše, ti včasih rečejo: nimam živcev. Pa saj jih ne potrebujte! Imate čas! Časa je dovolj, nikamor se ne mudi. To je razkošje, ki ga imamo sicer le med počitnicami."

Dolgčas prinese ustvarjalnost
Ker poteka pouk na daljavo, naj bodo starši v vlogi nadzornika: "Učitelji dajejo navodila po spletu, naloga staršev pa je, da to izpeljejo. Ne gre zato, da bi morali še kaj dodatno poučevati. Pogledati bo treba tudi po domačih knjižnicah, kaj bi otroke lahko zanimalo. V prostem času sicer ni nič narobe, če jim je malo dolgčas. Potem bodo postali ustvarjalni. Če dolgčasa ni, so ves čas zahteve, jaz bi to, ono, najraje seveda tisto, kar ni dosegljivo. Kdaj ste nazadnje skupaj kaj barvali, risali, ustvarjali? Zdaj je tudi primeren trenutek, da otroke vključimo v tiste dejavnosti, ki smo jih vedno sami opravljali, a bi jih lahko tudi otroci. Zakaj se ne bi naučili kuhati? Obstajajo tudi programi, v katere vpišete, kakšne sestavine imate na voljo, pa vam potem aplikacija predlaga, kaj lahko skuhate."

Več pristnega odnosa!
Kakšen pa je nasvet, koliko naj bo računalnika in družabnih omrežij? Marko Juhant: "Strokovnjaki si niso mislili, da bodo svetovali, naj bodo otroci zaradi varnosti več na računalnikih. Jaz pa mislim, da morajo starši dati predvsem več sebe. Več pristnega odnosa. Časa imajo zdaj dovolj. Več družabnih omrežij dvomim, da prinaša napredek, kar se tiče otrokovega razvoja, verjamem pa, da nekaj dobrih pogovorov naredi spremembo v njihovem življenju. Upam, da bo nekaj ljudi izkoristilo ta neljubi dogodek. Morda bodo čez nekaj let otroci razlagali: zaradi virusa so bili moji starši doma, in to imam v lepem spominu. Vzgajajmo otroke! To bi zdaj, ko smo doma, morali izkoristiti. Če bomo dobro delali, bomo na koncu lahko rekli: otroci so prišli do novih spoznanj, pridobili določene navade. Če pa bo odgovor: nekako smo preživeli drug z drugim, potem ... ne moremo biti zadovoljni kot starši."

Naj spoznavajo prihodnji poklic
Kdaj naj gre otrok v posteljo? "Še vedno ob primerni uri, saj potrebuje vsaj osem ali devet ur spanja. Če pridno dela za šolo in dokonča vse naloge, je v principu vseeno, kdaj zjutraj vstaja, bo pa težava, ko se bo spet nadaljeval običajen pouk. Naj otrok ne vstane tečen, ker je to uvod v to, da bodo težave tudi pri učenju. Treba jim je postaviti prioritete. Staršem pri tem ne svetujem, da gredo na vsak način na nož. Nekaj bo treba urediti, da se bo najstnik tudi veselil življenja. Da bo lahko, če bo do kosila opravil vse za šolo, se popoldne po družabnih medijih tudi nekaj časa družil s svojimi vrstniki. Še enkrat bi vseeno priporočal, da otroku ni ves čas na voljo sodobna tehnologija. Da lahko ustvarja, da kaj nariše, napiše ... Lahko mu damo tudi določene naloge v zvezi s poklicem, ki si ga je izbral. Morda si lahko ogleda kakšen filmček, da ugotovi, kakšne so izkušnje različnih ljudi, ki opravljajo določen poklic."

Pozor, najstnik v hiši!
Starši, ki imajo najstnike, morajo vedeti, da se v njihovem telesu dogajajo spremembe, čustvene, hormonske ... "Najstniki ne znajo več odčitavati obrazov. Ko se starši zanimajo zanj, otrok to prebere na obrazu staršev kot jezo. Ko se starš čudi nečemu, to spet razume kot jezo. Ne znajo nas več prebrati, na koncu se lahko samo čudimo, da se sploh pogovarjajo z nami, saj imajo nenehno občutek, da smo jezni. Pri precejšnjem številu mladostnikov je to realnost, ki se je starši niti ne zavedajo." Kaj pa trmasti otroci? "Ob njihovem napadu besa, denimo, če ne zna rešiti kakšne naloge, počakamo, da mine in svetujemo tako, da postavljamo vprašanja, ne da dajemo odgovore. Vodimo ga z vprašanji: na primer: kako ste v šoli rešili to vajo? Otrok sam poišče odgovor in bo bolj zadovoljen. Dobrodošlo je, da vse sprejemamo s humorjem. Zdaj ni takšne norišnice. Če prav danes otrok nečesa ne obvlada za šolo, jutri dopoldne zato ne bo dobil negativne ocene v šoli. Niso takojšnje posledice. Starši imamo tako možnost v miru pripraviti otroka do tega, da poišče rezultate."