Referenduma se je udeležilo 511.321 volivcev, kar pomeni 31,45-odstotno volilno udeležbo.

Po neuradnih podatkih Republiške volilne komisije (RVK) je ZA obkrožilo 3,82 odstotka volivcev, 1,50 odstotka oddanih glasovnic pa je bilo neveljavnih. Največja volilna udeležba je bila v kranjski volilni enoti (34,29 odstotka), najmanjša pa v mariborski (27,73 odstotka).

Bohinc ne bo odstopil
Notranji minister Rado Bohinc je udeležbo na referendumu ocenil kot nepričakovano skromno. Po njegovem skromna udeležba kaže na to, da vprašanje izbrisanih vendarle ni v ospredju politične pozornosti ljudi oziroma je ta pozornost s strani političnih strank prenapihnjena. Po njegovih besedah so ljudje pravzaprav potrdili tisto, kar je bilo večkrat povedano, da je bil ta referendum nesmiseln. Bohinc ne namerava odstopiti.

Janša: Izbrana pot koalicije ni bila prava
Predsednik SDS-a Janez Janša meni, da referendumski izid vladajoči koaliciji kaže, da poti, ki jih je izbrala za reševanje problematike izbrisanih, niso prave. Prav zato pa bi moral minister za notranje zadeve Rado Bohinc, ki izdaja nezakonite in nelegitimne odločbe, odstopiti. Glede na odločitev volivk in volivcev bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da bi državni zbor zavrnil sistemski zakon, ki čaka na tretjo obravnavo v državnem zboru.

Krivic zadovoljen z izidom
Matevž Krivic je ocenil, da so nasprotniki tehničnega zakona o izbrisanih svoje privržence zavedli. Nekdanji ustavni sodnik in pravni zastopnik društva izbrisanih meni, da so z glasovanjem proti omenjenemu zakonu glasovali v korist izbrisanih. Tehnični zakon je po njegovem omejil število upravičencev do ugotovitvenih odločb. Za vodjo SDS-a Janeza Janšo pa Krivic meni, da je pokazal, da je zanj preveč tudi simbolična poprava krivic 3.800 izbrisanim.

Podobnik: V stranki smo imeli prav
Predsednik SLS-a Janez Podobnik je neuradne izide referenduma ocenil kot potrditev, da so imeli v stranki glede izbrisanih prav. Za Podobnika je udeležba na referendumu presenetljivo visoka. Po našem mnenju je to nezaupnica vsem tistim posameznikom, ki so se povsem napačno odločili in javno govorili, da ne bodo šli na referendum, ali pa celo ljudi pozivali k neudeležbi, je še dejal Podobnik.

SMS: Volivcem je bilo dovolj manipuliranja
V SMS-u menijo, da so volivci z nizko udeležbo na referendumu jasno pokazali, da imajo dovolj manipuliranja in si želijo, da se začne politika ukvarjati s pomembnejšimi temami.

ZLSD: Tisti, ki so šli volit, so glasovali proti
V ZLSD-ju pa so po lastnih navedbah pričakovali, da bo tisti del volivcev, ki se bo referenduma udeležil, glasoval proti uveljavitvi zakona o izbrisanih. Po besedah Potrča, vodje poslanske skupine, predlagatelji referenduma volivcem niso iskreno povedali o učinku odločitve.

Za Biščka izid nepomemben
Za Bogdana Biščka iz LDS-a pa je izid referenduma popolnoma nepomemben. Pomembno je le to, da je približno 70 odstotkov volilnih upravičencev menilo, da vendarle ne gre za novi plebiscit, kot je prepričevala Koalicija Slovenija.

Za Jelinčiča izid pričakovan
Slovenska nacionalna stranka (SNS) je po besedah njenega predsednika pričakovala takšen izid referenduma. "Kot kaže, so protidemokratske sile dovolj močno agitirale, da precej volivcev ni prišlo na volišča, vendar pa je zagotovo k temu pripomoglo tudi lepše vreme," je menil Jelinčič.

Rous: Čim prej do novih določil o referendumu
"Vlada in parlament bosta odgovorna, da v kar najkrajšem času osrečita slovenske državljane z novim ustavnim določilom v zvezi z referendumom." S temi besedami je izid referenduma komentiral predsednik DeSUS-a Anton Rous. Po njegovem pa referendum pravno-formalno nima nobenih posledic.

Bajuk ponovil Janšo
Odločnost volivcev izkazuje nestrinjanje z dosedanjim načinom reševanja problematike izbrisanih, meni predsednik NSi-ja Andrej Bajuk. Izid referenduma pa omogoča, da se problematiko reši na dolgotrajen in pravičen način, in sicer z ustavnim zakonom.