Že leta 2007 se je država odločila ljudem pustiti možnost svobodne odločitve pri drobcu dohodnine. 0,5 odstotka tega zneska lahko vsak zavezanec namesto v državni proračun pošlje drugam. Lahko svoji priljubljeni nevladni organizaciji (a le s seznama, ki ga vsako leto določi vlada), politični stranki ali pa verski skupnosti. Večina od skoraj pet tisoč potencialnih prejemnikov je dobrodelnih, nevladnih organizacij.

Možnost je na začetku zagrabila petina zavezancev za plačilo dohodnine, do leta 2014 pa je delež narasel na dobrih 40 odstotkov – podvojil se je (več v spodnji infografiki). A kljub temu velika večina možnosti še ni izkoristila. Morda menijo, da bo denar država ali občina najbolje porabila v skupno korist, morebiti se s tem ne želi ukvarjati ali pa za to še nikoli ni slišala – v vsakem primeru nerazporejenih ostaja slabih pet milijonov evrov.

Prehranski paketi ali počitnice otrokom
Za devetmilijardni državni proračun to ni veliko, za civilnodružbene organizacije pa vsota ni več zanemarljiva. Kot je ponazoril Uroš Bonšek s CNVOS-a, zavoda za združevanje in razvoj nevladnih organizacij: "Če bi teh pet milijonov evrov pretvorili v prehranske pakete, bi jih lahko kupili dodatnega pol milijona. Če pa bi jih pretvorili v počitnice za otroke iz socialno šibkih družin, pa bi jih na morje lahko šlo več kot 16.000." V CNVOS-u so v želji aktivirati čim več ljudi, ki 0,5 odstotka dohodnine prepuščajo državi, sprožili akcijo #nulapet. Pri tem so jih podprli številni znani obrazi in glasbeniki, denimo glasbene skupine Modrijani in Mi2, voditelja Jože Robežnik ter Denis Avdić, raper Smaal Tokk in drugi.

Postopek izbire
Kdor želi drobec dohodnine preusmeriti, lahko to stori za največ pet organizacij, pri čemer vsaka prejme 0,1 odstotka dohodnine. Če izbere eno, ta prejme 0,5 odstotka. Prva pot je prek porta E-davki. Druga vključuje tisk obrazca ter oddajo izpolnjenega na najbližji finančni urad. Lahko po pošti, lahko osebno, opisujejo na CNVOS-u. Posameznika poteza nič dodatnega ne stane, saj bo dohodnino v vsakem primeru plačal. Izbire ni treba ponavljati vsako leto, ker velja do preklica.
Celoten seznam je na voljo tukaj (pdf datoteka) ali pa v tem bolj praktičnem iskalniku.

Kdo dobi največ?
Lani so zavezanci denar namenili 4.814 različnim organizacijam, kažejo sveži podatki FURS-a (abela). Velika večina jih je prejela manj kot tisoč evrov, zgolj zgornjih nekaj ducatov petmestne številke. Na vrhu je že dolgo Slovenska Karitas, ki je prejela 131.280 evrov, tik za njo pa Rdeči noski s 101.464 evrov. Tudi nasploh v vrhnjih 20 organizacijah prevladujejo dobrodelne ter humanitarne organizacije. Prva politična stranka na seznamu je SD na 26. mestu s 13 tisoč evri donacij, SDS pa na 31. s slabimi 12 tisoč evri. Vse druge so precej daleč zadaj.

Pri določanju prejemkov verskih skupnosti je težavna definicija. Na seznamu je namreč veliko organizacij različnih narav, ki jih organizirajo verske skupnosti – že prvouvrščena Karitas je denimo organizacija Rimskokatoliške cerkve, prav tako Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov na 12. mestu. Islamska skupnost je sicer na 15. mestu z 20 tisočaki, Nadškofija Ljubljana pa na 21. s 15 tisoč evri donacij.

Tehnikalije
Seznam organizacij vsako leto potrjuje vlada na podlagi popisa, ki ga sestavijo pristojna ministrstva. Nanj se organizacije ne morejo prijaviti – so uvrščene ali pa ne. Samodejno na njem pristanejo dobrodelne ustanove ter vsa tista društva in podobne organizacije, katerih delovanje zakonsko spada pod javni interes, nadalje opisujejo na CNVOS-u. To so splošnokoristne ustanove (po zakonu o ustanovah), gasilska in ribiška društva s koncesijo, pa tista, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja. Nekaterim ministrstva sama z odločbo podelijo status delovanja v javnem interesu, denimo humanitarnim in invalidskim organizacijam. Nadalje so na popisu politične stranke ter verske skupnosti. Podrobnosti določa uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije.

Po podatkih CNVOS-a imata podobno ureditev Italija in Poljska (pol odstotka), dva odstotka pa je mogoče nevladnikom nameniti v Romuniji, Litvi, Madžarskem in Slovaškem.

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Prihodke si razdelijo država in lokalne skupnosti (občine) v razmerju 46 proti 54 odstotkom.

Institut je pred leti vlada Boruta Pahorja nameravala uporabiti kot institut za določanje deleža posamezne verske skupnosti v prebivalstvu. Ker tovrstnih demografskih popisov že dolgo ne izvajajo, je nameravala delež vernikov med prebivalstvom določiti glede na to, koliko ljudi 0,5 odstotka dohodnine nameni verski skupnosti, brez upoštevanja deležev, ki jih morebitni verniki namenijo denimo Karitas. Predlog zakona je ugasnil skupaj z vlado.