Oglas
Veselinovič, ki je vodenje NLB-ja prevzel leta 2009 in vodilni polažaj v banki zapustil po treh mesecih zaradi političnih pritiskov, je za Reuters razkril zakulisno prakso delovanja slovenskih politikov.
"Nekateri so me v medijih najprej močno kritizirali in nato še isti dan pritisnili na kolege v upravi, naj odobrijo posojilo določenemu podjetju," je razkril Veselinovič. Kdo je to bil, ni želel razkriti.
"Moral sem oditi, ker se nisem strinjal z nekaterimi norimi idejami politikov, ki bi že prej, preden so se dejansko pokazale, pomenile težave," je pojasnil razloge svojega odhoda.
Masten: Beda bank je najboljši dokaz
Po mnenju ekonomista in nekdanjega nadzornika NLB-ja Igorja Mastena so težave bank "največji dokaz škode, ki so jo povzročila državno lastništvo in povezave med gospodarstvom in politiko". Tudi on je za Reuters navedel izkušnje s pritiski politikov.
"Politični pritisk okoli prodaje Mercatorja je bil dokaj odkrit. Ministri so pisali upravi (NLB-ja) in zahtevali, naj ta v račun vzame tudi posledice za slovensko živilsko industrijo in gospodarstvo kot celoto," je dejal.
Tako kot Veselinovič tudi on ni želel navesti konkretnih imen. Zaradi političnih pritiskov pri prodaji Mercatorja Agrokorju je pred meseci odstopil tudi za zdaj še aktualni predsednik uprave NLB-ja, Božo Jašovič.
NLB se sicer kopa v treh milijardah slabih posojil, od katerih po besedah ministra Janeza Šušteršiča polovica najbrž ne bo vrnjena. To pomeni, da so preplet politike in gospodarstva znova plačali davkoplačevalci, ugotavljanje, kje je polovica slabih posojil, pa v nekaterih primerih že preverjajo organi pregona.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje