Okroglo mizo je ob svetovnem dnevu varstva potrošnikov, ki ga praznujemo 15. marca, organizirala Zveza potrošnikov Slovenije. Na razpravi so sodelovali Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), Rok Poličnik z ministrstva za zdravje (MZ), Mojca Avšič iz podjetja Mercator in Marjana Peterman, ki je predstavljala stališča Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

Petrmanova je izpostavila, da je čezmerna telesna teža otrok kot posledica nezdravih prehranjevalnih navad in življenjskega sloga tudi na strani proizvajalcev, oglaševalcev in agencij, ki krepijo promocijo preslanih, presladkih in premastnih živil. Z vedno bolj agresivnim oglaševanjem, ki je osredotočeno prav na otroke (ti so najmnožičnejša ciljna skupina oglaševalcev), vplivajo na nakupne in prehranske odločitve otrok in mladih.

Ponekod oglaševanjem otrokom ni več dovoljeno
V nekaterih državah tovrstna promocija ni več dovoljena (Velika Britanija, Litva, Latvija, Švedska, Irska, Avstralija), zato potrošniške organizacije, tudi ZPS, poskušajo tam, kjer promocija hrane otrokom ni zakonsko urejena, omejiti tovrstno oglaševanje s kodeksom promocije hrane otrokom. Lani je ZPS kot prva izmed članic Združenja potrošniških organizacij na svetovni ravni (Consumers International – CI) in Evropske potrošniške organizacije (BEUC) predstavila predlog kodeksa.

ZPS si s svojimi dejavnostmi prizadeva za to, da bi oglaševalci, gospodarska združenja in pristojna ministrstva sprejeli skupna pravila, s katerimi bi krepili zavedanje, da moramo prenehati tržiti hrano otrokom. Promovirati bi morali bogata in polnovredna živila ter zdrav življenjski slog – predvsem gibanje.

Agresivno trženje na več ravneh
Vendar pa niso problematični samo oglasi na radiu ali televiziji. Oglaševalci so našli nove tržne niše, ki jih ponujajo novi mediji in tako ponujajo otrokom nagradne igre, pobarvanke ipd. ali pa računalniške igrice, kjer so »junaki«, ki predstavljajo določen izdelek, tudi junaki igric. Problematične so tudi poslikane embalaže, privlačna darila, igrače, nagradni kuponi.
Prav tako je del trženjske strategije postavitev izdelkov na nižje police, kjer so ta živila na dosegu roke najmlajšim.

Ozaveščeni starši?
Rok Poličnik z ministrstva za zdravje je povedal, da ministrstvo lahko vpliva na organizirane sisteme, kot so vrtci in šole, vendar so otroci doma odvisni od ozaveščenosti staršev. Prav teh je danes sicer vedno več, vendar ne glede na trud, ki ga vlagajo v oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad svojih otrok in mladostnikov, se ti že zelo zgodaj srečajo tudi z živili, ki po svoji energijski in hranilni vrednosti ne ustrezajo njihovim prehranskim potrebam. Prav agresivno oglaševanje izdelkov z veliko sladkorja, maščobe in/ali soli nemalokrat pripelje tudi ozaveščene starše do situacij, ko se s svojim otrokom sporečejo, saj želijo otroci prav živilo, na katerem je slika njihovega »junaka«.

Neprimerni izdelki za vsakodnevno prehrano
Petrmanova je povedala, da je analiza ZPS, ki so jo izvedli v začetku leta, pokazala, da izmed izbranih 62 predpakiranih živil, ki se tržijo otrokom, skoraj nobeden ni primeren za vsakodnevno zdravo prehranjevanje, tako po sestavi kot po velikosti porcije. Prehranski profil so analizirali na podlagi t. i. prehranskega semaforja - zelena pomeni malo, oranžna srednje in rdeče veliko maščob, sladkorja in soli -, upoštevali pa so tudi priporočila referenčnih vrednosti za vnos hranil DACH.

66 odstotkov vzorčenih živil na embalaži nima hranilne tabele, s katere bi lahko videli, koliko sladkorja, maščobe in soli izdelek vsebuje. Hranilna tabela sicer zakonsko ni obvezna, s tem pa je onemogočena izbira potrošnika za zdravo prehranjevanje. Večina uvoženih izdelkov, v nasprotju s slovenskimi, ima hranilno tabelo, vendar v angleščini.

Čeprav je test pokazal, da skoraj noben izdelek ni primeren za vsakodnevno zdravo prehranjevanje, so našli enega, ki pa ga priporočajo. To je Lumpijev jabolčni čips oz. posušene jabolčne rezine. Ta izdelek je po mnenju ZPS primeren za vsakodnevno prehranjevanje.

Otroci vedno debelejši
Naši otroci postajajo vedno debelejši, s tem pa bo v prihodnje to tudi problem zdravstva, ne samo načina prehranjevanja. V Sloveniji je petina deklic in skoraj četrtina dečkov, ki so ali pretežki ali predebeli. Matej Gregorič z IVZ-ja je opozoril, da otroci jedo premalo sadja, zelenjave in rib, preveč pa zaužijejo hranilno revnih živil, t. i. »soft drinkov«, prav tako pa je nevarno izpuščanje obrokov, predvsem zajtrka. Obenem otroci preživijo preveč časa pred televizorji in računalniki in se zato premalo gibljejo.

ZPS od začetka tedna zbira glasove podpore za omejitev oglaševanja preslane, presladke in premastne hrane otrokom. Svoj glas lahko oddate na www.zps.si.

Meta Trampuš
meta.trampus@rtvslo.si