Žled, ki je v preteklih dneh prizadel predvsem Notranjsko, je v struge rek in na pobočja ter v hudourniške grape zmetal debla dreves ter drug gozdni material. Obstaja nevarnost pred mogočimi prenosi teh naplavin po strugah rek navzdol ter pred mogočimi zamašitvami rečnih strug.
Agencija za okolje je zato izdala opozorilo, da tam lahko pride do poplavljanja. Prek svojih koncesionarjev je Arso že začel čiščenje vodotokov na območjih, kjer so za konec tedna napovedane padavine.
Kot kaže vremenska napoved, se bodo zvečer od zahoda krepile padavine in v noči na soboto zajele vso državo. Največ - od 20 do 40 milimetrov - padavin pa pričakujejo na zahodu.
Nevarnost poplav!
Po državi sicer še vedno odstranjujejo katastrofalne posledice ujme. Vremenoslovci svarijo pred sunki vetra, ki bodo ponekod presegli 70 kilometrov na uro in lahko dodatno zapletejo položaj.
Zaradi toplega vremena in odjuge je Planinsko polje pri Postojni že začelo poplavljati, v pripravljenosti zaradi mogočih poplav pa so tudi druge občine na Notranjskem. Tudi v Logatcu tako opažajo, da vode že nekoliko naraščajo - Unica je že poplavila most na cesti Planina-Laze, ki je zato zaprta.
Tudi zaradi velike količine podrtih dreves v območjih vodotokov se je močno povečala poplavna ogroženost, je Agencija RS za okolje (Arso) objavila na svoji spletni strani. Delavci na terenu posledice interventno odpravljajo, kljub temu pa bodo v prihodnjih dneh ob padavinah in taljenju možne težave. Plavje se lahko nabira zlasti ob mostnih opornikih, ob zožitvah rečne struge in drugih objektih v vodotoku. Pri tem lahko pride do razlivanja vode tudi na območjih, kjer to ni običajno.
Številne ceste so zaradi podrtega drevja in električne napeljave še vedno zaprte. Prav tako še vedno obstaja nevarnost padanja ledu in snega z vseh objektov nad cestami in z neočiščenih vozil.
Brez elektrike še več 10.000 ljudi
Na območju Elektra Ljubljana je bilo zvečer brez oskrbe z elektriko približno 13.000 odjemalcev. Sicer pa je popoldne med Vrhniko in Klečami izpadel 110-kilovoltni daljnovod, zaradi česar je bilo nekaj časa brez električne energije približno 30.000 odjemalcev.
Obtežitev električnih vodov Elektra Primorska je bila ob tokratnem žledu za od osem- do dvanajstkrat večja kot sicer. Ta nenaravna obremenitev je kriva za zlom omrežja, pravi direktor sektorja za distribucijsko omrežje Elektra Primorska Radko Carl, zavrača pa ugibanja, da bi bil vzrok za takšno škodo na daljnovodih neočiščen varovalni pas.
Na območju Elektra Maribor se je stanje bistveno izboljšalo. 99 odstotkom svojih odjemalcev so na srednji napetosti že zagotovili oskrbo, brez elektrike je tako še 2.000 odjemalcev.
Na območju Elektra Celje je brez elektrike še okoli 600 odjemalcev, na območju Elektra Gorenjska pa okoli 1.000.
Vse prebivalce opozarjajo, naj se ne približujejo poškodovanim daljnovodom in naj sami ne skušajo odstranjevati dreves, ki so padla na vodnike, saj so ti še vedno lahko pod napetostjo. Prav tako naj ne skušajo odstranjevati poškodovanih žic, kablov ali drogov.
Mobilni signal Telekoma po večjem delu države
Po večdnevnih prizadevanjih je ekipam Telekoma Slovenije na terenu uspelo vzpostaviti stabilno delovanje mobilnega omrežja. Tako jim je uspelo z mobilnim signalom pokriti večji del Slovenije, motnje se pojavljajo le še tam, kjer je dostop do baznih postaj onemogočen ali izjemno nevaren.
Agregati prihajajo tudi iz tujine
Na Postojnskem si prizadevajo, da bi odjemalce priključili na električno omrežje do nedelje, z otoplitvijo pa je prišla tudi nevarnost padanja ledu z objektov in dreves. Za celotno mesto bi potrebovali še 10 zelo močnih agregatov.
S Slovaškega naj bi prispela dva, iz Italije pa še trije. Čeprav je v določenih predelih le zasvetila luč, pa je omrežje kmalu ponovno padlo zaradi priklapljanja prevelikih porabnikov energije, kot so na primer pralni stroji in bojlerji ter ostala grelna telesa, zato civilna zaščita občane prosi, naj elektriko uporabljajo samo za najnujnejše, za Radio Slovenija poroča Sabrina Mulec.
V Postojni tudi brezplačna pralnica
Razmere na Postojnskem se vendarle izboljšujejo. Prostovoljci bodo po mestu raznašali letake z navodili in raznimi nasveti ter informacijami, postojnski taborniki pa na lastno pobudo skrbijo za krizni center, v katerega se lahko zatečejo najbolj premraženi in lačni občani.
Ministrstvo za obrambo bo v Postojni s pomočjo Slovenske vojske postavilo tudi brezplačno pralnico, omogočena bo tudi brezplačna dostava na dom - tako bodo razbremenili agregate in omogočili nemoten dovod elektrike.
Cerkniški župan Marko Rupar je pojasnil, da so danes krizna centra odprli tudi v osnovnih šolah Cerknica in Rakek, kjer se občani lahko pogrejejo, prespijo in dobijo topel obrok.
V Logatcu se o lokaciji kriznega centra še dogovarjajo, trenutno pa se je mogoče pogreti in dobiti topel obrok in čaj v šoli ter v domu starejših Grapovčnik. Sicer pa aktualne informacije objavljajo še na spletni strani logaške občine, tudi glede pomoči, ki je na voljo (pranje perila, možnost tuširanja ...).
Iz Elektra Primorska so poslali opozorilo občanom, naj varčujejo z električno energijo. Postojna in njena okolica se oskrbuje z električno energijo samo iz nameščenih agregatov, ki so priključeni na posamezne transformatorske postaje. Moči agregatov so v večini primerov premajhne, da bi lahko zagotavljale normalno porabo v gospodinjstvih. "Zato priporočamo vsem, ki ste priključeni in imate elektriko, da porabo zmanjšate in ravnate skrajno varčno. Največje porabnike električne energije, kot so: termoakumulacijske peči, zamrzovalniki, hladilniki, pralni in sušilni stroji, pomivalni stroji, klasične in steklokeramične plošče in druge predvsem grelne naprave, uporabljajte le toliko, kot je nujno potrebno in predvsem v času, ko ni veliko druge porabe energije in v nočnem času. V primeru, da bo prihajalo do preobremenitev, bomo primorani izklapljati posamezne izvode iz transformatorskih postaj, kar posledično pomeni odklop določenega števila gospodinjstev," so zapisali.
Rdeči križ pomaga z agregati
Tudi razmere na severnem Primorskem so se po dolgem času precej izboljšale. Gasilcem, enotam civilne zaščite, delavcem goriškega cestnega podjetja in drugim službam so se prvič pridružili tudi vojaki Slovenske vojske. Na Idrijskem je skupina vojakov z oklepnim vozilom oskrbela nedostopne kmetije z najnujnejšim. Na Cerkljanskem in Kobariškem je manjša skupina vojakov pomagala odstranjevati posledice ujme.
Ceste so večinoma očiščene, razen prometne povezave do Šentviške planote, Kanalskega Vrha, Tolminskih Raven in Robidišča. Največja težava pa še vedno ostaja oskrba z električno energijo. Po besedah regijskega poveljnika civilne zaščite, Sama Kosmača, pa se stanje zaradi dostave novih agregatov izboljšuje tudi na tem področju. Rdeči križ jih je včeraj priskrbel 10, večino so poslali na idrijsko območje.
Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas sta odprla račun za zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov za pomoč prizadetim družinam in posameznikom, ki so doživeli posledice snežne ujme.
.
Vsi, ki bi želeli prispevati, lahko denar nakažete na:
Rdeči križ Slovenije
Mirje 19, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0310 0111 1112 208
Namen: Zima 2014
Sklic: 00 937054
BIC banke: SKBASI2X
Koda namena: CHAR
in/ali
Slovenska Karitas
Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 02140-0015556761,
Namen: LEDENA UJMA,
Sklic: 00 6238,
Koda namena: CHAR,
BIC banke: LJBASI2X
Vlada odobrila dodatna sredstva
Vlada je v četrtek civilni zaščiti sklenila nameniti 317.599 evrov prve intervencijske pomoči. Od tega bo 150.000 evrov namenjenih za nakup 40 agregatov, okoli 106.000 evrov za intervencijsko popravilo radijskega sistema ZARE, preostalo pa za 50.000 protipoplavnih vreč in 13 novih mobilnih repetitorjev.
Po podatkih ministrstva za obrambo se je v četrtek na terenu s posledicami ujme bojevalo 3.890 gasilcev, 350 pripadnikov civilne zaščite, 552 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 1.000 aktivistov Rdečega križa in slovenske Karitas ter drugih organizacij in okoli 2.000 predstavnikov gospodarskih družb, komunalnih in elektroenergetskih podjetij.
185 tujih reševalcev
V Slovenijo je prispela skoraj vsa mednarodna pomoč prek mehanizma civilne zaščite EU-ja. Še vedno je pri nas 185 tujih reševalcev - največ iz Avstrije, Nemčije, Poljske in Češke, ki skrbijo predvsem za upravljanje z generatorji.
Iz Kopra le tovorni, potniškega prometa še ne bo
Tudi na Slovenskih železnicah se trudijo sanirati razmere in odpraviti ogromno škodo, ki jo je povzročil led. Železniški promet se na večini prog normalizira, zaradi nadomestnih avtobusnih prevozov in nadomestnih dizelskih vlakov pa so ponekod mogoče manjše zamude. Železniška proga med Koprom in Ljubljano, po kateri tovorni vlaki niso vozili do četrtka, je znova odprta za tovorne vlake, potniških vlakov pa na njej ne bo še nekaj časa, je poročal Radio Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje