Virant, ki je tudi vodja vladne pogajalske skupine, je predstavil izhodišča za nadaljnje ukrepe. Pri pogajanjih s sindikati bo vladno izhodišče masa za plače, določena v proračunu za letošnje leto. Ta je po Virantovih besedah prinesel znatno znižanje plačne mase, niso pa bili sprejeti ukrepi, ki bi to omogočili. "Če nič ne naredimo, bo ob koncu leta zmanjkalo zelo veliko denarja za plače v državnem proračunu in tudi ostalih treh javnih blagajnah," je pojasnil.

Del vladnih rešitev je zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju, je pojasnil Virant. Ožja državna uprava se je od leta 2005 do danes skrčila za približno deset odstotkov, medtem ko se je v širšem javnem sektorju število zaposlenih od leta 2008 do 2012 povečalo za 6000, je dejal Virant. Ta trend se je obrnil šele junija lani z zakonom za uravnoteženje javnih financ.

Vlada si želi ta trend obdržati predvsem z restriktivno politiko nadomeščanja naravnega odliva, odpuščanju iz poslovnih razlogov pa se želijo izogniti, je dodal minister. Obenem je treba "odsloviti tiste, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov", je povedal.

Konkretne ukrepe želi Virant najprej predstaviti sindikatom. Ti so do izhodišč vlade še precej zadržani. Pogajanja med sindikati in vlado naj bi se začela že v ponedeljek, pri čemer si vlada želi pogajanja končati do 10. maja. Tako bi lahko ukrepi začeli veljati s 1. junijem.

Virant vstopa v pogajanja s sindikati optimistično in verjame, da so se sposobni dogovoriti. Vlada bo fleksibilna, zagotavlja Virant, ki je napovedal, da bodo šli vladni predlogi tudi v smeri, da bi se del mase za fiksne plače namenil za stimulacije zaposlenih. Omogočeno bo tudi, da bo lahko proračunski uporabnik, ki bo privarčeval več od predvidenega, te prihranke uporabil za stimulacije.

Vlada je pripravljena tudi na spremembo zakona o izvrševanju proračuna ter omogočiti, da se proti koncu leta izvedejo določene prerazporeditve denarja znotraj iste plačne mase med posameznimi deli javnega sektorja, je še dejal Virant.

S sindikati javnega sektorja je sicer vlada formalno še vedno v stavkovnem razmerju. Virant se je že minuli teden sestal z vodjema obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Dragom Ščernjavičem in Branimirjem Štrukljem ter z Janezom Posedijem kot vodjo koordinacije stavkovnih odborov sindikatov. Kot so se dogovorili, bodo začeli pogovore s transparentnim prikazom stanja, vlada pa si s sindikati najprej želi dogovor glede stavkovnega sporazuma

Število zaposlenih v javnem sektorju kljub krizi naraščalo
Iz včeraj sprejetih pogajalskih izhodišč vlade je sicer razvidno, da namerava vlada znižati maso plač v javnem sektorju za 158 milijonov evrov. Najmanjše znižanje je v zdravstveni blagajni (4,5 odstotka), najvišje pa pri posrednih proračunskih uporabnikih na državni ravni, torej javnih zavodih na področju šolstva, kulture in drugih (7,9 odstotka).

Vlada v izhodiščih izpostavlja podatke statističnega urada, po katerih se je število zaposlenih v javnem sektorju od leta 2006 vselej povečevalo, do maja 2012, ko je začelo zaradi varčevalnih zakonov upadati.

To pa je nesorazmerno z zasebnim sektorjem, kjer je število zaposlenih od leta 2009 padalo. Od začetka krize se je namreč število zaposlenih v sektorju država povečalo za 10 tisoč, medtem ko se je skupno število zaposlenih v Sloveniji zmanjšalo za 60 tisoč. Obenem je do konca leta 2011 naraščal tudi delež BDP, ki ga je država namenila za zaposlene v sektorju država.

Do zdaj privarčevanih 100 milijonov evrov
Po sprejetju Virantove plačne reforme so plače v javnem sektorju dosegla relativno visoko rast, ki je bila ustavljena v letih 2010 in 2011, medtem ko je bila v lanskem letu zaradi varčevalnih ukrepov negativna.

Z zakonom za uravnoteževanje javnih financ je država na letni ravni prihranila več kot 100 milijonov evrov, od tega 60 milijonov pri bruto plačah, 47 milijonov evrov pa pri regresu za letni dopust. Vendar se na podlagi sodb delovnega in socialnega sodišča lahko zgodi, da bo država morala vrniti premalo izplačan regres za lani.

Iz tega naslova bi lahko prišlo do proračunskega izdatka, ki ga po navedbah Viranta proračun ne zmore. Zato se je po njegovem mnenju pomembno iz te zgodbe naučiti, da je nespametno varčevati za vsako ceno.