Trenutno je postavljenih okoli 176 kilometrov žice in panelne ograje na 65 različnih lokacijah od mejnega prehoda Gibine v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občini Piran in Koper, so za MMC pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

S panelnimi ograjami so zamenjali že okoli 20 kilometrov žice, v dogovoru z občinami pa dela potekajo naprej, in sicer na območjih Policijskih uprav Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana in Koper. Na vprašanje, ali vlada načrtuje zamenjavo vseh še preostalih 156 kilometrov ograje in koliko bo to stalo, pa so pojasnili, da bo to odvisno od tega, koliko kilometrov tehničnih ovir bo zamenjanih, a da ne bodo nadomeščali celotne dolžine žice. Že skoraj štiri mesece pa ne želijo razkriti, koliko kilometrov žice bo dejansko zamenjane s panelno ograjo. Odgovor je vedno isti: "Zamenjava teče sukcesivno naprej v skladu s sprejetim načrtom in v dogovoru z lokalnimi skupnostmi".

Celotna menjava bi stala okoli 20 milijonov evrov
Pop TV je sicer poročal, da naj bi bila končna cena menjav 17,3 milijona evrov. A to je bruto cena 98,8 evra za tekoči meter panelne ograje, ki ne vključuje DDV-ja (z davkom se cena povzpne na 120,5 evra na tekoči meter), ki si jo je MNZ izpogajal s podjetjem Minis in bi veljala v primeru menjave vseh 176 kilometrov žice, ali kot jo vlada imenuje "začasna tehnična ovira". Na Ukomu so pojasnili, da so z Minisom sklenili pogodbo s prej omenjeno ceno za prvih 20 kilometrov panelne ograje. Vsak naslednji meter pa bo državo stal 91,8 evra bruto oz. 112 evrov neto.

Trenutno bo nadomestitev 20 kilometrov ograje davkoplačevalce torej stala 2,4 milijona evrov, je razvidno iz odgovora Ukoma. V hipotetično najbolj dragem primeru, da bi vlada dala zamenjati celotno žico ob meji s panelno ograjo, bi to državo (upoštevaje ceni 120,5 in 112 evrov neto za tekoči meter) stalo 19,8 milijona evrov, k temu pa lahko prištejemo še dva milijona evrov, kolikor je stala postavitev rezalne žice – skupaj torej skoraj 23 milijonov evrov. Glede na to, da zamenjava ne bo potekala po celotni dolžini, bo končna cena očitno nižja.

Nujne okoliščine, zato brez razpisa
Kolegi s komercialne televizije so ob tem izpostavili, da za postavitev panelne ograje ni bilo javnega razpisa, čeprav gre za visoke zneske. Nabava vsega potrebnega materiala je bila zaupne narave, zato po navedbah vlade v odgovoru na poslansko vprašanje 12. maja letos, tudi ni bil potreben javni razpis.

In kaj bodo storili z odvečno žico ter koliko nas bo to stalo? "Odstranjena žica, ki je še primerna za nadaljnjo uporabo, se shranjuje v ustreznih skladiščih, neuporabna pa se bo komisijsko uničila. S tem ne bodo nastali dodatni stroški," so poudarili.

Razmere po mnenju vlade še niso dovolj stabilne
Ob tem nas je zanimalo še, kako je z uresničevanjem napovedi, da bo vlada, če se do jeseni dotok prebežnikov umiri, dala žico oz. ovire odstraniti. "Vse nadaljnje odločitve o postavljenih začasnih tehničnih ovirah so odvisne od razvoja dogodkov in tveganj, zaradi katerih so ovire postavljene," so zapisali v odgovoru. Opomnili so na stalen dotok ljudi iz Turčije v Grčijo, ki razmer ne obvladuje v celoti, saj je v državi še vedno več kot 50.000 prebežnikov, prav tako pa tudi razmere v Makedoniji niso stabilne.

"Vendar pa moramo poudariti, da se hkrati izvajajo tudi drugi ukrepi, saj ograja oziroma tehnične ovire vzdolž celotne meje prav gotovo ne bi rešile vseh teh težav. Slovenija ima namreč okoli 670 kilometrov kopenske državne meje s Hrvaško in ograja je bila postavljena tam, kjer to dopušča konfiguracija terena. Treba je vedeti, da ima Madžarska precej manj meje s Srbijo in kljub temu da je zaradi konfiguracije terena (ravnina) lahko postavila ograjo vzdolž celotne meje, mejo vsak dan prestopi tudi do nekaj 100 prebežnikov, kar pomeni, da fizična prepreka ni edino zagotovilo za rešitev težave povečanega migracijskega toka," so še dodali.