Vlada, delodajalci in sindikati so sklenili, da se pogajanja o predlogu pokojninske reforme nadaljujejo. Premier Pahor je dejal, da bo vlada osnutek pokojninskega zakona pripravila do konca julija.

Osnutek bo vlada poslala vsem socialnim partnerjem, ki sodelujejo v Ekonomsko-socialnem svetu. Ti bodo lahko potem poslali pripombe na besedilo in vlada bo do konca avgusta ugotovila, ali je mogoče na podlagi prispelih pripomb delodajalcev in sindikatov upati, da bi nadaljnji dialog lahko prinesel kompromis.

"S socialnimi partnerji smo imeli preko 50 sestankov"
"Če bo vlada ocenila, da pripombe ne morejo prinesti kompromisa v razumnem času, bo v začetku septembra sprejela predlog zakona in ga poslala v državni zbor," je napovedal predsednik vlade Borut Pahor.

"V želji, da bi razvozlali gordijski vozel in ga ne presekali, je vlada vložila ogromno truda in dela," je dejal premier in spomnil, da so imeli s socialnimi partnerji preko 50 sestankov. Tako po njegovih besedah vladi ni mogoče očitati, da je premalo investirala v socialni dialog. Dodaja pa, da če gordijskega vozla ne moreš razvozlati, potem ne ostane nič drugega, kot da ga presekaš.

Do kdaj bo brez težav delovala pokojninska blagajna?
Minister za delo Ivan Svetlik je pa je po seji ESS-ja ponovno pojasnil, da je največje razhajanje s sindikati pri upokojitveni starosti in pokojninski dobi. "Moramo zagotoviti, da bomo lahko v naslednjem obdobju pričakovali zvišanje dejanske upokojitvene starosti za dve do tri leta," je dejal. Kot je pojasnil, se že danes moški dejansko upokojujejo pri 62. letu starosti, medtem ko sindikati predlagajo starostno mejo 60 let. Ob vprašanju bonusov in malusov je opozoril, da že obstoječi sistem vključuje maluse, medtem ko jih želijo sindikati zdaj odpraviti.

Razhajanja so tudi pri obdobju za odmero pokojninske osnove. Po predlogu vlade naj bi ga podaljšali s sedanjih katerih koli najugodnejših 18 let na 34 let. Sindikati pa vztrajajo pri podaljšanju na 24 najugodnejših let. Po ministrovih besedah vladna stran "stoji za svojim predlogom, da bi pokojninska blagajna lahko brez težav delovala do leta 2025 ali 2030 in da bi ustavili padanje pokojnin".

"Naj potem ne jočejo, da so referendumi dragi"
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je po seji izrazil mnenje, da vladna stran sindikalnih predlogov ne jemlje dovolj resno. Sindikati so tudi po seji opozorili, da bodo v primeru sprejetja reforme z zdajšnjo vsebino zahtevali naknadni zakonodajni referendum.

"Na referendumu bomo ljudi vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba. Če bi sprejeli vladni predlog za 43 let pokojninske dobe za moške, bi marsikdo moral delati do 68. leta starosti. Če bo sprejeta takšna reforma, naj politiki računajo na naknadni zakonodajni referendum. Naj potem ne jočejo, da so referendumi dragi," je že pred sejo dejal Semolič.

Predstavniki delodajalcev so po seji sveta izrazili nezadovoljstvo nad tem, da priprava reforme ne poteka hitreje. Po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča je zdaj v pokojninski blagajni velik primanjkljaj in da je treba reformo pripraviti hitreje.

Vlada: Delavci so lahko aktivni do 65. leta
Največ razhajanj je pri dolžini pokojninske dobe, upokojitveni starosti in obdobju za odmero pokojnine. Sindikati vztrajajo, da je za polno pokojnino dovolj 40 let delovne dobe za moške in 38 za ženske. 43 oziroma 41 let delovne dobe se jim zdi prestrog pogoj, saj ga številni ne bodo mogli doseči, ker delovnih mest za starejše ni, je opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič.

Vlada pravi, da se moški danes v povprečju starostno upokojijo pri 62 letih, ženske pa pri 58 letih in enem mesecu, kar pomeni, da je predlagana starost 60 let v izhodišču nižja od zdajšnje povprečne upokojitvene starosti.

Sindikati vztrajajo pri 24 najugodnejših letih
Ob tem v vladi dodajajo, da so se po podatkih za lani ženske starostno upokojevale s povprečno dopolnjenimi 33 leti pokojninske dobe, moški pa s 37 leti in petimi meseci. Vendar v vladi menijo, da pokojninska doba ni tako pomembna kot starost, saj predpostavljajo, da so lahko vsi delavci aktivni do 65. leta. Ob tem pa bi predlagani sistem omogočil še dokup let. Trenutno velja pokojninska reforma iz leta 2000, ki določa upokojitveno starost za moške pri 63 letih, za ženske pa pri 56 letih in osmih mesecih, a se postopno zvišuje do 61 let.

Pri obdobju za odmero pokojnine zdajšnja zakonodaja določa 18 najugodnejših let, vlada pa predlaga 34 let. Sindikati vztrajajo pri 24 najugodnejših letih.