Za prihodnje leto se bo povprečnina dvignila na 645 evrov, za leto 2023 pa na 647 evrov.

"Z današnjo določitvijo višjega zneska za povprečnine ponovno dokazujemo, da imamo posluh in nam je mar za lokalno samoupravo in da zaupamo županom in županjam, ki dobro delajo in so to v epidemiji večkrat dokazali," je ob podpisu dogovora dejal Koritnik ter se predsedniku Združenja občin Slovenije Robertu Smrdelju, predsedniku Skupnosti občin Slovenije Petru Misji in predsedniku Združenja mestnih občin Slovenije Matjažu Rakovcu zahvalil za korektno sodelovanje. Zvišanje povprečnine bo državo v letu 2022 sicer stalo dodatnih 34 milijonov evrov.

Koritnik je ob današnjem podpisu dogovora o višini povprečnine spomnil še na lani sprejet zakon o finančni razbremenitvi občin. Ta je po njegovih besedah občinam prinesel "dodatnih 73 milijonov evrov prihrankov, razbremenitve na letni ravni". Po njegovi oceni pa je omenjeni zakon tudi administrativno razbremenil občine. Medtem pa je Smrdelj prepričan, da je zakon poenostavil še uporabo sredstev za sofinanciranje investicij in tako doprinesel k racionalnosti in gospodarnosti porabe sredstev, ki so na voljo.

Vlada je sklepe o določitvi povprečnin občinam za leti 2022 in 2023 sprejela v nedeljo, ko je obravnavala tudi predlog sprememb državnega proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023.

Vladni predlog je sprva predvideval, da se povprečnina za prihodnje leto določi v znesku 638 evrov. Ta predlog so podprli v vseh treh združenjih občin – Skupnosti občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Združenju občin Slovenije –, a so ob tem ostajali pomisleki, ali bo tako določen znesek zadostoval za kritje vseh zakonsko določenih nalog občin.

Dogovor o povprečnini, ki so ga minister Boštjan Koritnik in predsedniki združenj občin podpisali konec septembra lani, je sicer povprečnino za leti 2021 in 2022 določil v znesku 628,2 evra.

Vlada dokončno o proračunskih dokumentih predvidoma v sredo

Vlada je na nedeljski seji obravnavala tudi predlog sprememb državnega proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023. Predloge proračunskih dokumentov bo dokončno sprejela predvidoma v sredo in jih posredovala v državni zbor.

Proračunske dokumente mora sicer v DZ posredovati do 1. oktobra.

Predloga proračunov sta osredotočena na postopno umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, podprtih z investicijami na ključnih področjih.

Vlada je sicer že spomladi odločila, da bodo prihodnje leto še veljale izjemne okoliščine zaradi covida-19, ki dopuščajo primanjkljaj, nato pa naj bi se vrnili na pot postopnega uravnoteženja salda državnega proračuna.

Proračun za leto 2022 je DZ sprejel novembra lani, zdaj pa vlada predlaga zvišanje zgornje meje izdatkov za 701,5 milijona evrov, na 13,30 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se ta meja znižala na 13,05 milijarde evrov.

Maja je vlada napovedala, da bodo v obeh letih v ospredju ukrepi za okrevanje, podprti z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Prvih 231 milijonov evrov iz tega mehanizma, katerega namen je omejiti gospodarsko in družbeno škodo zaradi pandemije covida-19, je Evropska komisija Sloveniji že izplačala pred kratkim. Skupaj sicer naša država iz evropskega mehanizma pričakuje 1,8 milijarde evrov nepovratnih in 705 milijonov evrov povratnih sredstev.