Premier Borut Pahor je obiskal Perutnino Ptuj in Dravske elektrarne Maribor, nato pa z ministrico Majdo Širca še sedež zavoda Maribor 2012. Zatrdil je, da bo vlada projektu Evropska prestolnica kulture 2012 zagotovila 13,4 milijona evrov programskih sredstev in 20 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje umetnostne galerije in knjižnice. Finančna konstrukcija v vrednosti 75 milijonov evrov je po premierjevih besedah zaprta. "Zaprtje finančne konstrukcije pomeni v bistvu 75 milijonov evrov direktno iz proračuna oz. drugih proračunskih virov," je dodal.

Pahor se strinja z novimi elektrarnami
Tudi vodstvu Dravskih elektrarn je premier dal načelno podporo vsem razvojnim projektom. Med osrednje razvojne projekte trenutno spadata načrtovanje energetske izrabe reke Mure in načrtovanje 343 milijonov evrov vrednega projekta izgradnje črpalne hidroelektrarne Kozjak.

Sogovorniki - Pahorja sta spremljala še ministrica za gospodarstvo Darja Radić in generalni direktor Holdinga Slovenskih elektrarn Matjaž Janežič - so se dotaknili tudi možnosti gradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Gre za območje med Ljubljano in Zidanim Mostom, kjer je mogoče zgraditi 10 hidroelektrarn v skupni vrednosti projekta skoraj milijardo evrov. Od tega je 70 odstotkov gradbenih del, je pojasnil direktor DEM-a Viljem Pozeb.

Vlačič: Predpisi za lažjo oddajo mariborskega letališča
Medtem pa je minister za promet Patrick Vlačič obiskal mariborsko letališče, kjer si je ogledal gradbišče novega potniškega terminala. Povedal je, da ministrstvo pripravlja predlog novele zakona o letalstvu, ki bi omogočila lažjo oddajo letališke infrastrukture v dolgoročni najem. "Zdajšnji sistem je takšen, da očitno ni bil dovolj privlačen za morebitne operaterje. Predlagali bomo spremembo predpisov," je zagotovil.

Poudaril je tudi, da je država zainteresirana za oživitev mariborskega letališča. A tudi operater in regija bosta po njegovih besedah morala narediti več za pritegnitev letalskih prevoznikov. Lansko leto je bilo sicer za mariborsko letališče eno najtežjih do zdaj, saj so ostali ne le brez redne letalske linije, pač pa pri njih niso izvajali niti čarterskih potniških poletov.

Ptujska bolnišnica brez obljub o neposredni pomoči
Minister za zdravje Dorjan Marušič pa je obisk začel v Psihiatrični bolnišnici Ormož, potem pa se je srečal še z vodstvom ptujske bolnišnice, ki je preteklo leto končala z milijonsko izgubo. Zato pričakujejo pomoč ministrstva. Marušič je povedal, da bodo morale bolnišnice z izgubo razmere obravnavati na svetih zavoda, pripraviti sanacijski načrt in ga nato tudi uresničevati. Če pa bo pomoč res potrebna, bodo, tako minister, poiskali prodorne menedžerje, ekonomiste ali pravnike, ki bi lahko pomagali. Izguba je namreč visoka in lahko vpliva na oskrbo pacientov.

Letos le začetek gradnje onkologije v Mariboru?
Sicer pa se je minister ustavil še v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Izrazil je upanje, da bodo v letošnjem letu vendarle zastavili začetek gradnje onkologije. "Upam, da bomo v naslednjih dneh pripravili vso potrebno dokumentacijo. Določen obseg denarja imamo in želel bi si, da se ta projekt razmakne, ter da aktivnosti iz preteklega leta, med njimi internistična onkologija, dobijo neko skupno hišo znotraj te ustanove," je dejal.

Za onkologijo, ki bi lahko bila dokončno vzpostavljena približno do leta 2015, je letos predvidenih 4,2 milijona evrov državnih sredstev, za pediatrijo 2,5 milijona evrov, pri projektu urgentnega centra pa bodo kandidirali tudi za evropska sredstva, je povedal prvi mož UKC-ja Maribor Gregor Pivec.

Sicer pa so govorili še o eni vroči temi - zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva. Marušič je poudaril, da je mariborski UKC na tem področju eden vodilnih, ne le v postavitvi, pač pa tudi v razmišljanju. Z njihovo vizijo urgentnega centra se strinja, zato bo imenoval delovno skupino, ki bo pripravila potrebne strokovne smernice in osnove za projekt, ki bi lahko v Mariboru zaživel še letos.

Prisilne poravnave in stečaji se v regiji vrstijo
Podravje ima okoli 320.000 prebivalcev in precej visoko stopnjo brezposelnosti. Na mariborskem koncu so konec preteklega leta s 15.544 iskalci zaposlitve ugotovili okoli 14-odstotno brezposelnost, ki se je v primerjavi z letom prej povišala za več kot pet odstotkov. V regiji se vrstijo prisilne poravnave in stečaji, negotova je tudi usoda okoli 700 zaposlenih v Cestnem podjetju Maribor in 140 delavcev Tovarne vozil Maribor.

Nekoliko boljši je položaj na ptujskem območju, kjer je bilo konec leta 2010 4.856 registriranih brezposelnih. Večje investicije v podjetjih, ki bi omogočile večje zaposlovanje, niso predvidene. Po podatkih gospodarske zbornice so podjetja v Podravju v prvih desetih mesecih lanskega leta izvozila za 1,6 milijarde evrov blaga, kar je 14 odstotkov več kot v istem obdobju leta 2009.

Radićeva je optimistična
Vlada je obisk sklenila s srečanjem s podravskimi župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki v Mariboru. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je ob tem dejala, da obisk zapušča z optimizmom. Posebej je zadovoljna s turističnim razvojem Podravja, ki po njenih besedah danes spada med najbolj razvite turistične destinacije v Sloveniji.