Ustavno sodišče je razveljavilo veljavno ureditev pridobivanja prometnih in deloma tudi finančnih oziroma bančnih podatkov posameznika s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

Veljavna zakonodaja po mnenju ustavnega sodišča ne prestane preizkusa sorazmernosti. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je pojasnila, da je na tokratni seji vlada potrdila predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki zajema uresničitev odločb ustavnega sodišča in dodatno implementacijo dveh evropskih direktiv ter nekaj manj zahtevnih rešitev.

Pri pridobivanju prometnih podatkov je treba dvigniti dokazni standard

Katič je naštela, da iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da je treba pri pridobivanju prometnih podatkov dvigniti dokazni standard, zožiti katalog kaznivih dejanj, za katera se ukrep uporablja, in urediti obdobje pridobivanja prometnih podatkov oziroma zamejiti odrejanje ukrepa na krajše obdobje. Pri naročniških, zlasti bančnih podatkih posameznika pa je treba zagotoviti, da je podatke mogoče pridobiti samo s sodno odredbo.

"Imamo težko nalogo upoštevati odločbo ustavnega sodišča in hkrati zagotoviti pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito preiskovanje in pregon najtežjih kaznivih dejanj. Zavedamo se, da policija in tožilstvo potrebujeta učinkovita orodja za delo, zato menimo, da nam je po številnih usklajevanjih uspelo to tudi zagotoviti. Na marsikateri točki smo šli do skrajnih meja, ki so po naši oceni še ustavno skladne," je poudarila pravosodna ministrica.

Glede implementacije evropskih direktiv v slovenski pravni red je pojasnila, da gre za direktivo do dostopa odvetnika v kazenskem postopku ter o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku.

"Predlog vsebuje možnost izdaje odločb s pojasnilom v poenostavljenem jeziku, ki pa ne bo pravno zavezujoče, bo pa pripomoglo, in to precej k boljšemu razumevanju pravic in dolžnosti, ki jih imajo ranljivi posamezniki, zlasti žrtve kaznivih dejanj. Tako lahko rečem, se bomo s to rešitvijo uvrstili v sam vrh držav, ki delovanje pravosodnega sistema prilagajajo potrebam ranljivih oseb. K predlogu zakona je priložena tudi priloga, s katero bomo mladoletne storilce kaznivih dejanj v poenostavljenem jeziku obvestili o njihovih pravicah. Tudi s tem se dviga raven spoštovanja mladoletnikov v kazenskih postopkih," je navedla.

Uresničevanje odločb ustavnega sodišča

Z novelo se po njenih besedah uresničujeta tudi drugi odločbi ustavnega sodišča, in sicer glede nadomestne izvršitve kazni zapora in zahteve za varstvo zakonitosti. Tako ureja možnost odložitve oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni pri zahtevi za varstvo zakonitosti na predlog vlagatelja.

Glede prometnih in bančnih podatkov je povedala, da so po posvetovanju s policijo in tožilstvom ohranili širok katalog kaznivih dejanj, pri katerih je mogoče pridobivanje prometnih podatkov.

"Pri načinu izvršitve težkih kaznivih dejanj gospodarske in organizirane kriminalitete oziroma korupcijskih kaznivih dejanj smo upoštevali, da so pa v praksi večkrat prepletene z določenimi lažjimi kaznivimi dejanji in da je posledično preiskava teh ključnega pomena za preiskavo prej navedenih težjih kaznivih dejanj. To torej pomeni, da smo v katalogu kaznivih dejanj obdržali tudi nekatera lažja kazniva dejanja, kolikor bodo v konkretnih primerih povezana z organizirano oziroma težjo kriminaliteto," je poudarila in pojasnila, da bo pri grožnjah na spletu omogočeno pridobivanje prometnih podatkov tudi za kaznivo dejanje grožnje, ki je sicer lažje kaznivo dejanje, vendar pa večkrat vodi do storitve hujših kaznivih dejanj, tudi do umora.

Glede na težave v praksi pa so, kot je povedala Katič, predlagane tudi druge rešitve, s katerim se, denimo, omogoča dejansko učinkovito podaljšanje šesturnega zadržanja oseb za najkrajši potreben čas, največ pa za 18 ur, katerih zaslišanje bi bilo v prihodnje težko izvedljivo.

"Takšne priče bo mogoče zaslišati tudi tako, da bo tolmačenje potekalo po videokonferenci. Z obema rešitvama na podlagi izkušenj tožilstva in policije rešujemo težave, ki nastajajo pri nezakonitem prehajanju državne meje, ki ga organizirano vodijo zločinske družbe," je še pojasnila pravosodna ministrica.

Predlog novele implementira tudi direktivi Evropskega parlamenta, in sicer glede pravice do dostopa do odvetnika na način, da policija od osumljenca ne sme zbrati obvestil in o tem narediti uradnega zaznamka, če njegov zagovornik ne pride v določenem roku.

Vlada DZ-ju predlaga obravnavo predloga novele po skrajšanem postopku.