Med sprejetimi sklepi je tudi ustanovitev posebne vladne službe za usklajevanje reform, ki jo bo vodil minister brez listnice. Predvidoma naj bi bil to dozdajšnji vodja odbora za reforme Jože P. Damijan.

Vlada je ukrepom, ki so vsebina dialoga med socialnimi partnerji, podelila status predlogov oziroma stališč, pripravila pa bo tudi časovnico izvajanja ukrepov. Najprej naj bi prišli na vrsto tisti, ki ne zahtevajo dodatnih preračunov. Ustanovljene bodo tudi posebne delovne skupine, ki bodo vladi predlagale načine privatizacije gospodarskih družb v državni lasti.

Sprejet dopolnjen proračun
Vlada je sprejela proračunski memorandum in dopolnjen predlog proračuna za prihodnji dve leti. Ključni popravek zadeva dejstvo, da koalicija ni potrdila predloga o novem usklajevanju socialnih transferjev, zato je morala vlada za ta namen zagotoviti dodatna sredstva. Proračun naj bi DZ obravnaval na izrednih seji 8. in 9. decembra.

Zakon o društvih
Vlada je za obravnavo v DZ-ju pripravila tudi predlog zakona o društvih. Ta naj bi odpravil ovire za ustanavljanje društev za pravne osebe in tujce, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji. Določil naj bi tudi pravne okvire delovanja tujih društev v Sloveniji. Ministri so sprejeli tudi spremembe zakona o nacionalni varčevalni shemi, ki spreminja pogoje za pridobitev premij in obrestne mere. Ministrstvo za obrambo pa so pooblastili, da izvede potrebne postopke za vključitev častnika in podčastnika Slovenske vojske v sile za pomoč Nata Pakistanu in lahkega letalskega oddelka v mednarodne sile Eufor.

Vizjak bo odgovoril na opomin
Glede opomina Evropske komisije zaradi nespoštovanja pravnega reda EU-ja na področju telekomunikacij je vlada pooblastila ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka za podpis in posredovanje odgovora komisiji najkasneje do 13. 11. 2005.

Na seji je bil sprejet tudi sklep o nakupu nepremičnine v Bruslju, ki bo namenjena za potrebe stalnega predstavništva Slovenije pri EU-ju.

Janša: Reforme kljub neodobravanju
Vlada se zaveda, da predlaga ukrepe, ki morda v prvi fazi v celoti ne bodo naleteli na odobravanje javnosti ali socialnih partnerjev. Premier Janez Janša je pojasnil, da je bil sprejet tudi predlog o uvedbi enotne davčne stopnje. Ta bo uveljavljen, razen če bo v tem času, ko bodo izdelani tudi mikroizračuni in se bodo pripravljale konkretne zakonske rešitve, ponujen boljši model, ki bo zasledoval iste cilje.

Finančni minister Andrej Bajuk je ob tem povedal, da je vloga njegovega ministrstva zelo pomembna, saj se nanj nanaša kar 40 odstotkov vseh reform. Dodal je, da ukrepe v celoti podpirajo, saj so korenite spremembe ključnega pomena.

Opozicija: Vlada prevzela odgovornost
Opozicijske stranke o reformah menijo, da je vlada s tem, ko je reforme potrdila, za njih prevzela tudi odgovornost. V SNS-u menijo, da je uvedba enotne davčne stopnje nesprejemljiva. Če bi hoteli povečati uspešnost gospodarstva, bi morali znižati davke in povečati nedavčne proračunske prihodke.

V LDS-u pravijo, da hkratno povečanje konkurenčnosti gospodarstva in večja socialna varnost s temi reformami ne more biti dosežena. Borut Pahor (SD) pa je včeraj reforme označil kot korak v pravo smer, v stranki pa so napovedali podporo tistim reformam, ki bodo socialno uravnotežene.

Na vladno sprejetje reform so se odzvali tudi nekateri ekonomisti. Nekateri izmed njih imajo nekaj pomislekov. Jože Mencinger iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete reformam zameri, da v celoti zanemarjajo agregatno povpraševanje in da vse temelji le na ekonomiki ponudbe.

Nekdanji finančni minister Dušan Mramor se z določenimi usmeritvami vlade, ki naj bi povečale konkurenčnost gospodarstva, strinja. Nekdanji predsednik sveta za gospodarski razvoj Mićo Mrkaić meni, da je vlada te morala potrditi in da bo tiste manj socialno sprejemljive rešitve lahko odložila v prihodnost.