"Vlada je določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena ustave. Ključni cilj predloga ustavnega zakona je zagotoviti boljše obvladovanje pripada na ustavnem sodišču, kajti že daljše obdobje je skrb vzbujajoče in predstavlja tveganje za zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku," je po seji vlade na novinarski konferenci pojasnila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.

T. i. pripad na ustavnem sodišču je vse večji, saj se število nerešenih zadev iz leta v leto povečuje že skoraj desetletje. "Pravzaprav ideja o spremembah, kakršne predlagamo, ni povsem nova. Podobno je bilo predlagano že leta 2010, a takrat ni bilo zadostne podpore," je pojasnila ministrica in dodala, da je tisti predlog iz leta 2010 predlagal absolutno diskrecijo ustavnega sodišča, da samo izbira, katere zadeve bo obravnavalo. V predlogu, ki so ga pravkar vložili v postopek, pa gre za omejeno diskrecijo.

Preširok obseg pristojnosti

Po njenih besedah ima ustavno sodišče zelo širok obseg pristojnosti, ki ne ustreza v celoti vlogi ustavnega sodišča v ustavnem redu in ne omogoča učinkovitega izvajanja te vloge. "Vloga ustavnega sodišča kot precedenčnega sodišča je vloga varuha ustavnosti in človekovih pravic, ki naj s svojimi odločitvami vzpostavlja visoke ustavne standarde kot vodilo drugim sodiščem pri odločanju," je nadaljevala Švarc Pipan.

Švarc Pipan je dejala, da gre jedro predlaganih rešitev v smeri omejevanja obsega pristojnosti, a ne na način, da bi omejevanje vodilo v neustrezno omejevanje pravice do dostopa do ustavnega sodišča. "Naše ključno vodilo je bilo zagotoviti ravnovesje med pravico do sodnega varstva na eni strani in pravico do sojenja v razumnem roku na drugi. Če povzamem še nekoliko preprosteje, cilj predlaganih sprememb ustave je zagotoviti hitrejše in učinkovitejše varstvo ustavnosti in človekovih pravic brez nesorazmernega omejevanja dostopa do ustavnega sodišča," je sklenila.

Uvedba omejene diskrecije

Spremembe po njenih besedah prinašajo uvedbo t. i. relativne oz. omejene diskrecije ustavnega sodišča pri izbiri zadev, o katerih bo odločalo. "Poudariti moram, da ne gre za neomejeno diskrecijo, temveč predlog predvideva določene varovalke, ki preprečujejo tveganje pretiranega ali potencialno celo arbitrarnega omejevanja dostopa do ustavnega sodišča," je nadaljevala.

"Predlog predvideva, da bi ustavno sodišče sicer samo odločalo, katere pobude in ustavne pritožbe bo vzelo v obravnavo, vendar mora pri tem upoštevati tako sistemsko pomembnost zadeve kot pomembnost zadeve za vlagatelja ustavne pritožbe," je pojasnila in dodala, da so kot varovalko dodali, da bo lahko pozitivno mnenje zgolj treh ustavnih sodnikov zadevo sprejelo v obravnavo.

Med privilegiranimi predlagatelji tudi predsednica

Kot varovalko so vključili tudi širok krog privilegiranih predlagateljev, ki bi bil po novem določen samo v ustavi. "Zdaj je to zakonska materija. To so tisti predlagatelji, katerih pobude ustavno sodišče mora obravnavati, novost je ta, da bi novi seznam vključeval tudi predsednico republike," je še navedla Švarc Pipan.

Prenos določenih pristojnosti na druga sodišča

Ustavne spremembe po njenih besedah prinašajo tudi možnost, da bi zakonodajalec v prihodnje lahko z zakonom, sprejetim z navadno dvotretjinsko večino, prenesel določene druge pristojnosti ustavnega sodišča na druga redna sodišča.

"Danes sprejeti predlog ustavnega zakona sam izrecno predvideva prenos določenih pristojnosti z ustavnega na upravno sodišče, in sicer odločanje o sporu glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, med samimi lokalnimi skupnostmi in presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskih podzakonskih aktov," je sklenila ministrica.

Bo zakon zbral dvotretjinsko večino v parlamentu?

Predlog je po njenih besedah vlada vložila, ker gre za strokovno vprašanje, ki ima široko strokovno podporo, prav tako pa je koalicijsko usklajen. "Pogovarjali smo se, predlog smo predstavili tako koalicijskim poslanskim skupinam kot NSi-ju, v nadaljevanju postopka ga seveda nameravamo predstaviti tudi poslanski skupini SDS-a, potem pa bomo v okviru ustavne komisije videli, koliko podpore ta predlog dejansko ima," je na novinarsko vprašanje, ali so podporo za dvotretjinsko večino že iskali v opozicijskih vrstah, odgovorila Švarc Pipan.

Ministrica je zanikala, da bi bil povod za predlog ustavnega zakona kakšen aktualni primer na ustavnem sodišču. "Ne, gre za strokovno debato, ki poteka že desetletje, še več," je odvrnila in dodala, da prihajamo v obdobje, ko je obvladovanje pripada na ustavnem sodišču že tako problematično, da ljudje v postopkih pritožb zaradi kršitev človekovih pravic na odločitev čakajo več let.

"Smo v situaciji, ko pravzaprav pogosto dobimo odločitev ustavnega sodišča, ko ni več relevantna, ko ni več mogoče popraviti ugotovljenih kršitev," je ministrica opozorila na prepočasnost ustavnih sodnikov.