Vlada se je za to odločila zaradi zapisov glede enakopravnosti spolov in pravice do splava oz. pravic žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. "Omenjena stališča Boštjana M. Zupančiča ne odražajo stališč te vlade in so v neskladju z zavezanostjo Republike Slovenije k varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še posebej na področju pravic žensk in enakosti med spoloma, ki predstavljata pomembno prednostno področje delovanja Slovenije, kot tudi z okvirom delovanja odbora ZN-a za človekove pravice," so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada je kandidaturo nekdanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenskega ustavnega sodnika Zupančiča potrdila na seji 8. junija letos.

Pika na i naj bi bila Zupančičeva izjava, s katero je nekdanjo prvo francosko zdravstveno ministrico in nekdanjo francosko ustavno sodnico Simone Veil ob njeni smrti konec junija označil za največjo morilko vseh časov, ker je v Franciji uvedla pravico do splava.

Te njegove ugotovitve so že ob objavi naletele na kritike, tudi zaradi netočnosti. A Zupančič jim je odgovarjal, da je njegovo stališče "staro že najmanj 40 let", vendar pa da kot sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice te presoje ni mogel objaviti.

Namesto njega Vasilka Sancin
Konec julija je bil deležen kritik, da žali ženske in tudi Jude. Sledili so pozivi nekaterih nevladnih organizacij, naj vlada umakne podporo njegovi kandidaturi za članstvo v odboru ZN-a za človekove pravice. Temu pozivu pa je na začetku meseca sledil zunanji minister Karl Erjavec in napovedal, da naj bi umaknili podporo Zupančiču in podprli kandidaturo predstojnice katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Vasilke Sancin, ki se je ob Zupančiču še edina prijavila na razpis.

Vlada je tokrat glede na sporočilo za javnost storila zgolj prvi korak, umaknila podporo Zupančiču, ni se pa odločila za zamenjavo kandidature.

"Ena temeljnih prepoznavnih strateških usmeritev Slovenije v mednarodni skupnosti je progresivno zagovarjanje človekovih pravic, dostojanstva, tolerance in enakopravnosti. Tudi v skladu s tem se vlada zavzema, da se v mednarodna telesa s področja varstva človekovih pravic predlaga osebe, ki lahko v teh telesih predstavljajo in zagovarjajo nadaljnji razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin," so poudarili v sporočilu za javnost.

Izpostavili so še, da prepoved diskriminacije glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen ustave), spoštovanje človekovega dostojanstva (21. člen ustave) ter pravica staršev do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (55. člen ustave) spadajo med temeljne pravice slovenskega ustavnega reda.

"Ustaljeno razumevanje interpretacije 55. člena ustave, kot izhaja tudi iz zapisov dela komisije za ustavna vprašanja in obrazloženega ustavnega besedila, ki je bilo sprejeto v državnem zboru, ženskam priznava tudi pravico do umetne in svobodne prekinitve nosečnosti," so še dodali.

Kaj počne omenjeni odbor
Gre sicer za kandidaturo v odbor za človekove pravice (CCPR), mednarodno telo neodvisnih strokovnjakov, ki nadzoruje izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki predstavlja pomemben del mednarodnega sistema varovanja človekovih pravic.

Države članice tega pakta - skupno jih je 169 - redno poročajo temu odboru, kako izvajajo določila pakta, torej kako spoštujejo državljanske in politične pravice posameznikov, od pravice do življenja, svobode veroizpovedi do svobode govora in poštenega sojenja. Države svoja poročila oddajajo na štiri leta, odbor pa na koncu izda svoje ugotovitve in priporočila. Slovenija je doslej tovrstno poročala trikrat.

Odbor sestavlja 18 priznanih pravnih strokovnjakov, ki naj bi imeli visoke moralne lastnosti in priznano strokovnost na področju človekovih pravic. Delujejo osebno in niso predstavniki držav, ki so jih predlagale na ta položaj. Sestajajo se predvidoma trikrat letno v Ženevi.

Izvolijo jih vse članice pakta. Njihov mandat je štirileten, ob ponovni kandidaturi pa imajo možnost ponovne izvolitve.

Edini dosedanji slovenski član v tem odboru je bil v letih 1997 in 1998 Danilo Türk, poznejši slovenski predsednik.

Volitve v ta odbor potekajo na dve leti, in sicer za polovico članov. Naslednje so predvidene za 14. junij 2018, države pa naj bi kandidature podale do decembra letos. Na zadnjih volitvah junija 2016 se je za devet mest v odboru potegovalo 24 kandidatov. Med njimi ni bilo kandidata iz Slovenije.

Odbor za človekove pravice je sicer eden izmed desetih podobnih odborov, ki nadzorujejo izvajanje ključnih mednarodnih pogodb in konvencij na področju varovanja človekovih pravic - med njimi so npr. tudi odbor proti mučenju, odbor za odpravo diskriminacije žensk, odbor za pravice otroka, pa tudi odbor za migrantske delavce.