Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je ob začetku mandata ugotovila, da je približno 200 študentov v položaju, ko so pred nadaljevanjem oz. dokončanjem študija na neakreditiranih programih, ali pa celo že pred iskanjem delovnega mesta z diplomo teh programov.

Večinoma gre za nekatere programe ljubljanske univerze in univerze na Primorskem. Študentom, ki so se v prvi letnik vpisali v akreditirane programe in so med študijem akreditacijo izgubili, naj bi zdaj z zakonom zagotovil javno veljavnost diplom ter pravice, ki izhajajo iz statusa rednega študenta.

Ministrica je poudarila, da se jim je zdelo pomembno tudi, da se ohrani zaupanje v slovenske visokošolske zavode in podeljene diplome ter druge listine. Zato so predlagali rešitve, ki bi podaljšale veljavnost programov, in sicer do 30. septembra 2018.

Takšen rok so postavili, ker lahko študenti tudi prekinejo študij - na primer študentke za leto ali dva zaradi materinstva. Imeti pa morajo možnost, da po vrnitvi dokončajo program, v katerega so se vpisali, ohranijo status in pridobijo javno veljavno diplomo.

Poleg tega so se na ministrstvu odločili za uvedbo obveze ob naslednjem razpisu, da se v besedilo razpisa vključi tudi določba o akreditacijskih datumih, predvsem pa o poteku akreditacije programa. Želeli pa so tudi, da se dopolni evidenca, tako na nacionalni agenciji za kakovost visokega šolstva, pa tudi univerzitetnih institucijah oziroma univerzah.

Dogovarjanje o novem visokošolskem zakonu
O novem visokošolskem zakonu so po ministričinih besedah že organizirali sestanek vseh deležnikov in se dogovorili, da bo osnova za nadaljevanje pogovorov predlog, ki so ga pripravili že v prejšnjem mandatu. Še predtem naj bi reševali vprašanje financiranja visokega šolstva, kar izhaja iz odločbe ustavnega sodišča. Ministrica je pri tem dopustila možnost posebne spremembe zakona, ki bi urejal samo to vprašanje.

Ministrica je še pojasnila, da rebalans proračuna za letos njenemu resorju jemlje 43 milijonov evrov. Po prvotnem predlogu bi jim vzeli dva milijona več, a so pozneje skupaj z ministrstvom za finance ugotovili, da so bile nekatere postavke precenjene. Večina zneska, 34 milijonov evrov, gre na račun manjšega koriščenja evropskih sredstev, saj so ugotovili, da so se pri nekaterih investicijah pojavile zamude.