Od države pričakujemo vsaj toliko odgovorno in državotvorno ravnanje, kot ga kažemo sami, pravi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič. Ministrstvo je po njegovih besedah že večkrat zavrnilo razpravo o ključnih vprašanjih visokega šolstva, saj je treba vanjo vključiti vso zainteresirano javnost. Kljub temu pa je za javno razpravo o uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov namenilo štiri dni, za razpravo o noveli zakona o visokem šolstvu pa še dva.

"Sindikat take postopke ocenjuje kot nedemokratične in nevarne, zato odločno zahteva umik novele o visokem šolstvu iz nujnega postopka in podaljšanje javne razprave," je dejal. Marinčič predstavnike ministrstva sprašuje, s čim se tako mudi, "razen z odpuščanjem na javnih univerzah in ustanavljanjem zasebnih univerz".

Brez rebalansa bo zmanjkalo denarja za plače
Ob tem v sindikatu za leto 2012 predlagajo tudi korekcijo rebalansa, ki bo univerzam omogočila izpolnjevanje obveznosti do zaposlenih, v letu 2013 pa začetek odprave anomalij, ki jih kaže primerjava med položajem visokošolskih delavcev in drugih skupin v javnem sektorju. Če dogovora ne bo, bodo v sindikatu uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito zaposlenih.

Novela zakona po navedbah sindikata v visokošolski sistem prinaša tri radikalne posege, ki terjajo uskladitev s socialnimi partnerji. Gre za neomejeno neposredno pedagoško obveznost, ki jo poljubno določajo rektorji, za neposreden vpliv vlade na sestavo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu ter za vstop tujih visokošolskih ustanov v slovenski visokošolski prostor brez nadzora nad kakovostjo in z zanesljivo uvedbo šolnin tudi na javnih univerzah.

Na univerzah neprijetno presenečeni
Nad postopkom spreminjanja zakona o visokem šolstvu so "neprijetno presenečeni" tudi na Univerzi v Mariboru. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, od pristojnega ministra pričakujejo, da bo podaljšal postopek obravnave sprememb in jih ustrezno izpeljal. Elizabeta Zirnstein z Univerze na Primorskem pa meni, da bo čas pokazal, kakšen vpliv bodo imeli ti ukrepi na kakovost študijskega procesa in znanje študentov, a je prepričana, da so bili varčevalni ukrepi prehitri. "Študijski programi niso tržno blago," je poudarila.

Potrata: Janša naj razmisli o zamenjavi Turka
Da predlog novele zakona o visokem šolstvu nedopustno posega v avtonomijo visokega šolstva, odgovornost za posledice že sprejetih varčevalnih ukrepov pa prelaga na rektorje, je prepričana tudi poslanka SD Majda Potrata. Po njenih besedah bi bil čas, da bi premier Janez Janša razmislil o zamenjavi ministra za izobraževanje Žige Turka. Zmanjševanje avtonomije in politizacijo v visokem šolstvu pa njenih besedah dokazujejo predvidene spremembe v načinu izbora sestave sveta Nakvisa. Po novem bi posamezne inštitucije lahko le še predlagale člane sveta Nakvisa, potrjevala pa bi jih vlada.

Turk: Veseli bomo pripomb
Minister pa odgovarja, da s spremembami hitijo ravno zato, ker si ne želijo zapletov pri veljavnosti diplom ali možnosti financiranja. Vse skupaj želijo urediti še pred začetkom študijskega leta, zato so tudi za razpravo namenili le dva dneva. "Tudi meni ni všeč," je o tem povedal Turk. Dokler končno besedilo ni sprejeto in je mogoče dajati dopolnila, so na ministrstvu "veseli vseh pripomb".

Vlada pa naj bi po novem imela neposreden vpliv na sestavo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu zato, ker se mora odzvati na nastale razmere in "razmeroma slabo reputacijo" agencije ter počasnost njenega dela. "Če moramo gasilsko popravljati datume v zakonu, ker ga nekdo ni spoštoval ali si ga je razlagal na neki zlo vprašljiv način, potem ni naša naloga samo ta, da pogasimo požar, ampak tudi ta, da poskušamo v sistemu nekaj spremeniti, da se take stvari ne bi ponavljale," je pojasnil.

Po njegovih besedah je na koncu vlada odgovorna za to, da so univerze akreditirane in da imajo študenti veljavne diplome. Zato upa, da imajo lahko odgovornost tudi za vpliv na sestavo organa, ki je namenjen zagotavljanju kakovosti in nadzoru tega področja.